Specialistični študij Pomoč z umetnostjo, ki ga od leta 1996 izvaja Pedagoška fakulteta v Ljubljani, bo v tekočem študijskem letu proslavil 20-letnico. Ob tej priložnosti nameravajo v Slovenijo privabiti nekaj priznanih tujih strokovnjakov, ki bodo tudi širši javnosti predstavili prednosti ukvarjanja z umetnostjo za vsakdanje življenje.

Izrazna sredstva umetnosti in proces osebnega razvoja
Umetnostna terapija, kot jo poimenuje mednarodna terminologija, je mlada znanstvena disciplina, ki se je v svetu začela razvijati v drugi polovici 20. stoletja. Pri umetnostni terapiji pomoč poteka skozi proces doživljanja, izražanja in ustvarjanja z umetnostnimi izraznimi sredstvi. Pri tem ni pomemben rezultat, ki bi se kazal v dovršeni umetniški stvaritvi, pač pa proces, ki je usmerjen k osebnostni rasti in posameznikovemu samouresničevanju.

Pomoč z umetnostjo je namenjena vsem, ki se v osebnem ali poklicnem življenju srečujejo z najrazličnejšimi težavami, bodisi fizičnimi bodisi duševnimi, da jih skozi ustvarjalni proces ozavestijo in prepoznajo. Glede na umetnostni medij, s pomočjo katerega pomoč poteka, so najbolj uveljavljene likovna, dramska, glasbena in gibalno-plesna terapija, vse te pa ponuja tudi ljubljanski študij.

"Umetnost pravzaprav na najbolj naraven in spontan način usposablja za čuječnost, za biti tukaj in zdaj," je prepričana skrbnica programa Alenka Vidrih.

Mlada disciplina, a uporabna v vseh segmentih družbe
Prav zaradi relativne mladosti pa je disciplina v širši javnosti morda manj poznana. Poleg tega se je v Sloveniji takšen študij začel izvajati šele leta 1996 v okviru dvoletne specializacije na Pedagoški fakulteti. V državah, kot so ZDA, Velika Britanija ali Nemčija, so tovrstni študiji že dodobra uveljavljeni, v Slovenijo pa je študijski program prišel iz Nizozemske v okviru programa Tempus, s katerim Evropska unija spodbuja posodabljanje in razvijanje novih visokošolskih programov v Vzhodni Evropi, Sredozemlju, na Balkanu in v osrednji Aziji. Po prehodu na bolonjski sistem, ko ga sicer nekaj let ni bilo, je dobil status magistrskega programa.

Slovenski diplomanti so se, kot pojasnjuje Vidrihova, v vseh teh letih vključili v vse segmente družbe, od vrtcev in šol do služb, v katerih pomagajo ljudem, kot so socialno-varstveni centri, institucije za osebe s posebnimi potrebami, centri za mladostnike, psihiatrične ustanove. Poskusili so tudi v zaporih, vendar tam niso vztrajali.

V zadnjih letih je vse več takšnih, ki z uporabniki delujejo kot samostojni posamezniki, podobno kot je to na področju psihoterapije. V nasprotju z denimo šolami in centri za socialno delo, kjer nekdo uporablja znanja s tega področja, a je zaposlen skozi primarni poklic.

Tuji strokovnjaki dramske, likovne in plesne terapije
Ker potrebe posameznikov na tem področju naraščajo, so 20-letnico študija po besedah Alenke Vidrih bolj kot možnost praznovanja prepoznali kot možnost, da javnost opozorijo na svoj obstoj: "Da smo tukaj za ljudi, da ne gre za tabutemo, ampak za zelo uporaben poklic."

V znak obletnice so lani začeli pogovore v Trubarjevi hiši literature, kjer vabljene strokovnjake oziroma predavatelje iz tujine lahko spozna širše občinstvo. V tem študijskem letu bodo decembra kot prvega povabili Britanca Tonyja Cealyja, ki pri svojem delu uporablja dramo in gledališče ne glede na socialno okolje, v katerega vstopi.

V nadaljevanju študijskega leta nameravajo med drugim privabiti še pionirko dramske terapije iz Velike Britanije Sue Jennings, ki ima tudi največ izdanih del v svetovnem merilu, strokovnjakinjo likovne terapije iz Španije Marianne Cao in Grainne Young iz Irske ter plesno terapevtko iz Nizozemske Nicki Wentholt.

Za samo zaznamovanje jubileja pa se poigravajo z zamislijo, da bi na določen dan združili različne slovenske kraje v skupne dogodke, denimo delavnice ali razstave, v katere bi vključili vsaj eno izmed institucij, s katerimi sodelujejo pri praktičnem usposabljanju. In teh je kar nekaj - Šent, zveza prijateljev mladine, varstveno-delovni centri, Cirrius, filantropija, je med drugim naštela Vidrihova.