Takaši Murakami se je številnim rojakom zameril z - tako to oni vidijo - eksploatacijo kulture mang in animejev. Foto: EPA
Takaši Murakami se je številnim rojakom zameril z - tako to oni vidijo - eksploatacijo kulture mang in animejev. Foto: EPA
Za Tokio bodo to že druge olimpijske igre. Prvič jih je japonska prestolnica gostila leta 1964, nanje pa ima zaradi dveh kolajn telovadca Mira Cerarja lepe spomine tudi slovenska športna javnost. Tokijske igre bodo četrte poletne igre v Aziji po Tokiu 1964, Seulu 1988 in Pekingu 2008. Foto: EPA
Takaši Murakami
Takaši Murakami je bil leta 2008 edini vizualni umetnik, ki se je prebil na Timovo lestvico stotih najvplivnejših ljudi na svetu. Foto: Gagosian Gallery

Večina 9. septembra je med japonskimi tviteraši minila v znamenju ugibanj, kakšna bo slovesnost ob odprtju poletnih olimpijskih iger leta 2020 in kako verjetno je, da bo Murakami zadolžen za grafično podobo in maskoto celotnega spektakla.

In čeprav je bilo razpoloženje zaradi izbire Japonske večinoma zelo dobro, pa je prav omemba Takašija povzročila največ razburjenja. "Kar me pri OI Tokio 2020 najbolj vznemirja, je velika verjetnost, da bo Murakami dobil nalogo oblikovanja uradne maskote," je bil eden izmed komentarjev. Ali pa: "Osebno me najbolj skrbi, kakšen ošaben, vase zagledan, prevzeten izraz si bo nadel tisti Murakami."

Poplava sovražnih komentarjev je do odziva pripravila celo Murakamija samega. "Zakaj me je treba takole mendrati in psovati? Sploh ni bilo še nič odločeno!" je užaljeno tvitnil.

"Japonski Jeff Koons"
Čeprav Murakami v svetu uživa neverjeten uspeh in je verjetno v tujini najbolj poznan japonski sodobni umetnik, pa je v domovini praviloma deležen precej bolj ledenega sprejema. 51-letnemu Murakamiju, ki dela vse, od stripom podobnih slik do minimalističnih kipov in ogromnih napihljivih balonov, pripisujejo izum "superploskega" sloga slikanja, pri čemer uporablja velike barvne ploskve in grafične motive, "izposojene" iz japonske tradicije animejev ter mange in trenda "bišojo" (srčkanih majhnih deklet). Skupnosti otaku (skupine skoraj fanatičnih oboževalcev, praviloma mang in animeja) ga zaradi tega obtožujejo, da eksploatira subkulture in jih prodaja nepodučenim tujcem.

Murakamijeva verjetno še vedno najslavnejša stvaritev je Hiropon iz leta 1997, plastika karikirano prsatega, barbiki podobnega dekleta, ki skače čez kolebnico iz lastnega mleka. Kultu osebnosti primerne so tudi visoke cene, ki jih dosegajo njegova dela: plastiko My Lonesome Cowboy (1998), kipec masturbirajočega fanta, so leta 2008 na dražbi hiše Sotheby's prodali za 15,2 milijona dolarjev.

Umetnik, ki se zaveda, kako polarizirajoče je mnenje o njem v njegovi lastni domovini, je pozneje na Twitterju odgovoril za las spravljiveje: "Res je, da so moje stranke in zbiralci večinoma tujci, a davke plačujem na Japonskem, živim pa tako, da ne dajem ljudem nobenega razloga za pritožbe. Vsa jeza in pozivi, naj ne bom vključen v organizacijo olimpijskih iger na Japonskem, so tako samo še en boleč opomin na moj status in položaj v domovini."

Seveda je na tej točki vse v povezavi z otvoritveno slovesnostjo golo ugibanje, na Twitterju pa so se pojavljala tudi druga imena morebitnih nastopajočih (AKB48, Hatsune Miku, Gundam) in scenografov (pravkar upokojeni režiser Hajao Mijazaki ali Kankuro Kudo).