Projekt Sonic Blossom (Zvočno cvetenje) v Tajvanu rojeni in New Yorku živeči umetnik predstavlja v Ullens centru sodobne umetnosti v Pekingu.
V tej participatorni instalaciji se operni pevci sprehajajo po prostoru in nato naključno oziroma po svoji presoji izberejo obiskovalca muzeja ter ga vprašajo: "Ti lahko podarim pesem?" Če obiskovalec darilo sprejme, ga pevec pelje do stola in mu zapoje eno izmed skladb avstrijskega romantičnega skladatelja Franza Schuberta.
Idejo za Zvočno cvetenje je Mingvej dobil, ko je skrbel za svoj mamo med njenim pooperativnim okrevanjem. Kot ljubitelja klasične glasbe sta uteho našla v poslušanju Schuberta. Kot pravi umetnik, jima je ta glasba v času, kjer je bila možnost smrtnosti neposredna in realna, predstavljala bežen trenutek spokojnosti, katere lepota leži prav v njeni kratkotrajnosti.
Scenariji za vsakdanjo interakcijo z odprtim koncem
Mingvejeve participatorne instalacije posameznikom omogočajo samostojno raziskovanje vprašanj zaupanja, intimnosti in samozaupanja v odnosu s tujci, v dialoških srečanjih dveh oseb. Njegovi projekti so pogosto scenariji za vsakdanjo interakcijo, z odprtim koncem, ki formo prevzamejo glede na sodelujoče. Zato so vedno drugačni in neponovljivi. Mingvej s tematsko zasnovo in formalno strukturo obiskovalcem predvsem omogoča, da ponujeni okvir naseli z lastno zgodovino, z lastnimi spomini in čustvi.
Cvetlico podariti tujcu
Njegove nepričakovane, a nenasilne intervencije v prostoru preobrnejo pričakovanja obiskovalcev o sodelovanju in ti se zlahka prepustijo prošnji ali nalogi posameznega projekta. Za bienale v Lyonu je leta 2009 ustvaril projekt The Moving Garden (Premikajoči vrt); v galeriji je uredil lep kotiček, poln svežih cvetlic. Obiskovalci muzeja so bili povabljeni, da ob odhodu izberejo eno izmed teh cvetlic, a morajo narediti ovinek na svoji nameravani poti po odhodu iz muzeja in na tem delu podaljšane poti cvetlico podariti tujcu na ulici, za katerega se jim zdi, da bi ga to nepričakovano velikodušno dejanje razveselilo.
Vse, kar ste odsotnemu želeli povedati, pa vam nikoli ni uspelo
V The Letter Writing Project (Projekt pisanja pisma) se je posameznik lahko umaknil v posebno kabino in napisal pismo umrli ali odsotni ljubljeni osebi ter ga nato poslal ali pustil v muzeju, da ga preberejo drugi obiskovalci. Tudi pri tem projektu je izhajal iz osebne izkušnje. Ko je umrla njegova babica, si je želel, da bi ji lahko povedal še veliko stvari, a je bilo prepozno. Tako ji je v naslednjem letu - kot da bi bila še živa - napisal veliko pisem, v katerih je z njo delil svoje misli in občutja. Projekt pisanja pisem je tako postal vabilo obiskovalcem, da napišejo pisma, ki so jih morda vedno želeli, da zapišejo tisto, kar bi si želeli z naslovnikom deliti, pa za to nikoli niso našli časa ali tega zaradi česa drugega pač nikoli niso storili.
Kako se razlikujeta spanje in spanje z nekom?
V The Sleeping Project (Spalni projekt) je raziskoval razliko med "spanjem" in "spanjem z". "Kako lahko dva tujca skupaj oblikujeta noč v odprto, globo in vzajemno srečanje, za katero vesta, da ne bo seksualno?" se je spraševal pred začetkom projekta, pri katerem so obiskovalci (vsako noč eden) lahko preživeli noč in spali v muzeju skupaj z Mingvejem ter se tako potapljali v različne načine doživljanja intimnosti in zaupanja v primeru običajno intimne situacije, v kateri pa so bili tokrat soočeni z neznancem.
Prijaznejše zamišljanje naših odnosov
Veliko njegovih del se ukvarja tudi s čustvenimi in psihološkimi vplivi migracij in medkulturne identitete – brezdomstvo, izolacija in izguba na eni strani ter drugačna perspektiva in zvišano zavedanje naših vezi do sveta, družine, sorodstva, drugačen odnos do spominov. Tudi če gre za konfrontacijo ekstremnih situacij, kot je denimo obujanje bolečih spominov in izgubljenih ljubezni, želi vzpostavljati takšne odnose, ki pri gledalcu ne vzbujajo cinizma in tesnobe in obiskovalcev med seboj ne odtujuje, temveč jih pozdravlja v ponovno zamišljanje naših odnosov – drug z drugim, s prostorom in okolico, z javnimi institucijami, kjer projekt poteka – a premišljenih, prijaznejših, odnosov, ki upoštevajo ranljivost družbeno skupnega.