Obzidje in obrambni jarek okoli Troje sta očito precej daljša, kot so domnevali arheologi, tako da je bila Troja očitno tudi precej večje mesto, kot se je domnevalo do zdaj. Foto:
Obzidje in obrambni jarek okoli Troje sta očito precej daljša, kot so domnevali arheologi, tako da je bila Troja očitno tudi precej večje mesto, kot se je domnevalo do zdaj. Foto:
Pithosi na Knososu
Pithose oziroma orjaške vrče za shranjevanje živil in olja so uporabljali celo kot 'orožje' v vojnah.

Ernst Pernicka, vodja arheološke ekipe, ki naj bi jeseni končala izkopavanja, meni, da je bila površina Troje kar 35 hektarjev; do zdaj je za verjetno veljalo število 25. Arheologi so namreč odkrili, da je obrambni jarek iz pozne bronaste dobe, ki je obdajal mesto, precej daljši, kot je bilo sprva videti. Poleg tega pa so ostanke človeške naselbine odkrili tudi 500 metrov zunaj meja utrjenega mesta. Pomen in velikost Troje sta dve vprašanji, glede katerih arheologom še ni uspelo najti soglasja. Pernicka je po poročanju časopisa Die Welt po zadnjih odkritjih prepričan, da je bila Troja zelo veliko rezidenčno mesto in "središče manjše kneževine, katere površina bi lahko bila od 200 do 300 kvadratnih kilometrov".

Pithos - vrč, ki je pogubil mnogo palač
V bližnji prihodnosti nas zelo verjetno čakajo še nove novice o Troji. Arheologi so namreč onkraj mestnega jarka odkrili s kamni prekrit tako imenovani pithos. Izraz pomeni orjaško posodo amfori podobne oblike, ki so jo stari Grki uporabljali za shranjevanje živil in olj. Običajno so bili pithosi izdelani iz keramike, nekateri - tako je tudi v primeru v Troji odkritega pithosa - pa so bili glineni. Arheologi se trenutno sprašujejo, zakaj je trojanski pithos prekrit s kamni, saj naj po sodbi Pernicke običajna shranjevalna posoda ne bi smela biti tako temeljito skrita.

Morda pa je razlog najti v vlogi pithosov v vojnem času. Zelo 'priljubljen' način osvajanja in uničevanja sovražnikovih mest je bilo namreč prevračanje z oljem napolnjenih pithosov. K razlitemu olju so potem zavojevalci le še pristavili baklo in mesto je zajel požar. Arheologi domnevajo, da je na ta način pogorela ali vsaj zagorela večina palač iz pozne bronaste dobe. V neposredni bližini trojanskega pithosa ni bilo nobene palače, zakaj so ga Trojanci zadelali s kamni, pa bomo morda izvedeli, ko bodo arheologi - menda še letos - pithos odprli in raziskali njegovo vsebino.

Gradnja trojanskega arheološkega muzeja
V Troji pa se ta čas dogaja še nekaj. Pod okriljem turškega ministrstva za kulturo naj bi kmalu nastal trojanski arheološki muzej. Gradnja naj bi stala med 20 in 50 milijoni evrov, projekt pa po zagotovilu ministra za kulturo Ertugula Günaya velja za prioritetnega med načrti ministrstva. Pernicka in njegovi raziskovalci upajo, da bodo v muzeju ustanovili raziskovalni inštitut, v katerem se bo po koncu raziskovanj nadaljevalo preučevanje Troje in potekalo kritično vrednotenje najdb zadnjih dvajsetih let.

Polona Balantič