Kot najboljša arhitekturna rešitev za kompleks treh umetniških akademij je bilo izbrano delo arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. Gradnja kompleksa bi stala okrog 140 milijonov evrov. Foto: Arhitekturni biro Ravnikar Potokar
Kot najboljša arhitekturna rešitev za kompleks treh umetniških akademij je bilo izbrano delo arhitekturnega biroja Ravnikar Potokar. Gradnja kompleksa bi stala okrog 140 milijonov evrov. Foto: Arhitekturni biro Ravnikar Potokar
Študenti treh ljubljanskih akademij, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), Akademije za glasbo (AG) ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT), svoje študijske obveznosti opravljajo v prostorih, ki so vse prej kot primerni za študij. Foto: MMC RTV SLO
Po načrtih iz leta 2008 naj bi bil kompleks umetniških akademij ob Roški cesti zgrajen že leta 2012. Foto: Arhitekturni biro Ravnikar Potokar

Izpostavili so prostorsko problematiko vseh treh umetniških akademij, ki naj bi jo rešila novogradnja na Roški cesti - a ta se zdi po mnenju članov sveta vse bolj utopična.

Projekt se nikamor ne premika
Kot je uvodoma dejal predsednik NSK-ja Miran Zupanič, je NSK problematiko umetniških akademij na svojih sejah od leta 2008 obravnaval že večkrat in tudi dajal pobude, situacija pa je danes še slabša kot tedaj. Predvidena gradnja treh akademij - Akademije za glasbo, Akademije za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO) ter Akademije za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) - na Roški cesti stoji, pa tudi finančnih sredstev za delovanje akademij je vedno manj.

Težave Akademije za glasbo je članom sveta predstavil dekan akademije Andrej Grafenauer. Vzroke za stagnacijo akademije vidi predvsem v načinu financiranja v obdobju med letoma 2004 in 2009, sicer pa si, kot je dejal, želijo predvsem, da bi se njihov položaj normaliziral tako glede prostorske kot finančne problematike. Gradnjo treh umetniških akademij na Roški cesti podpirajo, če pa ta ni mogoča, si takoj želijo prostore, ki so v lasti države.

ALUO deluje v prostorih, ki so v lasti Univerze v Ljubljani, vendar po besedah prodekana akademije Boštjana Botasa Kende delovni pogoji niso dobri, prostori pa nestimulativni, zato podpirajo novogradnjo na Roški cesti.

AGRFT deluje v najetih prostorih, ki so po Zupaničevih besedah, ki je dekan akademije, neprimerni. Če Roška še ni mogoča, se mora najti vsaj začasna rešitev, ki bi omogočila normalno delo. Rešiti pa bi bilo treba tudi težave s financiranjem, ki se je v zadnjih dveh letih zmanjšalo za več kot 14 odstotkov. Po njegovem mnenju Univerza v Ljubljani vodi politiko, ki vse tri akademije potiska na rob preživetja, kar posledično povzroča odmiranje strok.

Po besedah prorektorja Univerze v Ljubljani Gorana Turka se je univerza zavezala, da čim prej vsaj začasno reši prostorske težave treh akademij. Težave z lastništvom zemljišča na Roški se mu zdijo skorajda nepremagljive.

Prelaganje odgovornosti
Minister za kulturo Uroš Grilc je projekt izgradnje kompleksa treh umetniških akademij označil kot primer prelaganja odgovornosti. Poudaril je, da je izgradnja umetniških akademij kot ena izmed prednostnih nalog vključena tudi v predlog Resolucije o Nacionalnem programu za kulturo (NPK) 2014-2017.

Škoda časa za neuresničljiv sen?
Članica sveta Meta Hočevar je dejala, da bi bilo treba na projekt na Roški cesti pozabiti, pregledati možnosti in začeti znova. Prepričana je tudi, da akademije ne bi smele delovati pod okriljem Univerze v Ljubljani, ampak bi se morale povezati v umetniško univerzo. Da projekt treh akademij postaja, kot je dejal član sveta Miran Mohar, "nedosegljiv sen", so se strinjali tudi drugi člani sveta.