Oglas
Čeprav po izobrazbi fizik, je življenje Boža Kosa (1931-2009) najbolj zaznamovalo ukvarjanje z ilustracijo. Tej in pa humorju se je Kos zapisal že pred dopolnjenim tridesetim letom, ko je leta 1957 postal glavni urednik satiričnega časopisa Pavliha. Največ ljudi ime Božo Kos še vedno povezuje z revijo Ciciban. Zanjo je ustvaril nešteto ilustracij, kot njegov poseben prispevek pa lahko štejemo tudi rubriko, s katero je med malčke želel zasejati tudi strast do raziskovanja sveta. Šlo je za na videz drobne skice, ki pa so v vsaki številki najmlajše prek vedno zabavnih slik seznanjale z različnimi zabavnimi poskusi in pojavi iz sveta tehnike in narave. Ciciban je Božo Kos zaznamoval tudi kot urednik.
Nagrada Prešernovega sklada za sodelovanje s TV SlovenijaBožo Kos je sodeloval tudi s Televizijo Slovenija in prav to sodelovanje mu je tudi prineslo nagrado Prešernovega sklada. Projekt, s katerim si je zagotovil izkaz spoštovanja Prešernovih 'odbornikov', je bila oddaja Živalski karneval. Živalski svet in znanost sta bili stalni Kosovi spremljevalki in tudi bistvo njegovega plodnega sodelovanja s sinom Miho Kosom, direktorjem Hiše eksperimentov, s katerim je tudi ustvarjal revijo Petka. Veselje do raziskovanja sveta je otrokom poskušal vcepiti tudi kot ilustrator mnogo slovenskih učbenikov.
Predvsem pa je Božo Kos otroke zabaval. Njegove ilustracije najdemo v več kot 40 knjigah, od katerih naj omenimo le Piko Nogavičko Astrid Lindgren, Butalce Frana Milčinskega, Velikega in malega kapitana Leopolda Suhodolčana, Bratovščino Sinjega galeba Toneta Seliškarja, Gospoda Hudournika Frana Saleškega Finžgarja in mladinski roman Uhač in njegova druščina Branke Jurca. Pisal je tudi sam. Kos, ki se je ilustrator postal, potem ko je svoje novinarske članke za mariborski Večer občasno dopolnil z ilustracijo, je ustvaril tudi nekoč zelo priljubljen strip Kavboj Pipec in Rdeča Pesa, ki so ga med letoma 1959 in 1961 v delih objavljali v Pionirskem listu. Nikakor pa ne snemo pozabiti Kosovih karikatur. Bilo jih je mnogo, privrženost temu žanru pa je Kos izkazal tudi kot organizator ljubljanskega mednarodnega bienala karikatur Brez besed (1969-1975).
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje