Ernst Nolte se je rodil leta 1923 v mestu Witten v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija. Doktoriral je na univerzi v Freiburgu, med letoma 1973 in 1991 pa predaval na Svobodni univerzi v Berlinu.

Že v šestdesetih letih 20. stoletja je predstavil tezo, da je bil fašizem le metapolitični upor proti modernosti in način, kako se je prestrašeni srednji razred odzval na komunistično grožnjo. V naslednjih desetletjih je revizionizem še stopnjeval in z argumentom, da je imela vsaka dežela hitlerjansko dobo, relativiziral nemško krivdo. V stroki je precej prahu dvignil z esejem Vergangenheit, die nicht vergehen will (Preteklost, ki ne bo pretekla), ki so ga leta 1986 objavili v Frankfurter Allgemeine Zeitung.

"Porast nacizma kot neizbežna reakcija na rusko revolucijo"
Hude polemike je sprožil s trditvami, da spadajo nemška koncentracijska taborišča iz obdobja druge svetovne vojne in stalinistična taborišča Sovjetske zveze v isto kategorijo. Porast nacizma v Nemčiji je razlagal kot logično reakcijo na grožnjo, ki jo je predstavljala ruska revolucija. "Ali ni 'Arhipelag gulag' obstajal pred Auschwitzem?" je med drugim pisal v eseju. "Ali ni bil boljševistični 'umor elit' logično in dejansko preddejanje nacističnega 'rasnega umora'? ... Ali ni Auschwitz morda izviral iz preteklosti, ki ne bo pretekla?"

"Auschwitz le kopija sovjetskega gulaga"
Nolte je menil, da so Američani v Vietnamu prakticirali še krutejšo verzijo Auschwitza in da ta ni bil nič originalnega, unikatnega ali singularnega, temveč le kopija sovjetskega gulaga. Njegov knjižni opus obsega med drugim dela Die Krise des liberalen Systems und die faschistischen Bewegungen, Theorien über den Faschismus, Der europäische Bürgerkrieg 1917-1945: Nationalsozialismus und Bolschewismus in Streitpunkt : heutige und künftige Kontroversen um den Nationalsozialismus.