Bitenc se je rodil 25. oktobra 1925 v Ljubljani, svoje življenje pa že zelo zgodaj zapisal glasbi. Na zgodovinskem oddelku ljubljanske glasbene akademije je z odliko diplomiral leta 1952, že kot študent pa je delal tudi na Radiu Ljubljana. V dolgoletni karieri je napisal in uglasbil več kot 400 pesmi in pravljic za otroke, 15 pesmaric in več knjižnih glasbenih pravljic.

V mislih je imel vedno mlade in glasbo
Janez Bitenc je prvi začel sistematično razvijati glasbeno vzgojo predšolskih otrok v glasbenih šolah in vzgojno-varstvenih zavodih, z glasbo in mladimi pa je bil tesno povezan tudi prek svojega dela na radiu, kjer je ustanovil radijski otroški in mladinski pevski zbor.

Že štiri leta po diplomi je postal urednik mladinskih glasbenih oddaj na Radiu Ljubljana, pozneje je bil nekaj časa ravnatelj Glasbene šole Franca Šturma, med leti 1978 in 1982 pa je na muzikološkem oddelku filozofske fakultete predaval metodiko glasbenega pouka. Dirigiral je številnim zborom in s svojimi obiski razveseljeval otroke po Sloveniji in zamejstvu. Na poseben način je znal glasbo in njene vsebine približati mladim tako, da so jo ti razumeli in jo znali ceniti.

Letos celo leto v CD-ju
O njegovi priljubljenosti priča tudi to, da je ljubljanski Cankarjev dom letos v svoj program uvrstil glasbeni abonma za otroke, ki je in bo potekal ob glasbenih pravljicah Janeza Bitenca. Kot so napisali v predstavitvi projekta Osmerček, pravljični abonma Janeza Bitenca, ki bo potekal vse do 11. decembra, se je z leti kot pripomoček za glasbeni pouk najmlajših nabralo veliko njegovih pesmi za otroke.

Ciciban poje in druge nepozabne pesmi
Med dela, po katerih si bomo večkrat nagrajenega umetnika najbolj zapomnili, sodijo Ciciban poje, Naša četica koraka, Kam, barčica, kam, Velikan Gorjan in Kurirčki. Podpisal se je tudi pod več kot trideset kaset in plošč, med katerimi so mnoge še vedno izredno priljubljene. Te so na primer Ciciban poje I in II, Trije petelinčki, Telefon v mestu Tutukaj, Pikapolonica in pikice, Mucin zvonček ter Tri muce in druge glasbene pravljice.

Za svoje delo in ustvarjalne dosežke je Janez Bitenc prejel številne nagrade, pohvale in priznanja, med katerimi je bila tudi Levstikova nagrada (1971).