Pet metrov in pol visoko marmorno konstrukcijo segmenta 1800 let starega slavoloka so izdelali s pomočjo tridimenzionalnega digitalnega skeniranja, podobo pa so rekonstruirali na podlagi fotografij uničenega spomenika. Gre za del obsežnejšega projekta, v katerem bo digitalne rekonstrukcije dobila vrsta izgubljenih spomenikov z vojnega območja Sirije. V Londonu bo replika na ogled tri dni, zatem se seli v New York in Dubaj. Kot končna postaja pa je predvidena sama Palmira, ki je bila konec marca osvobojena izpod desetmesečne zasedbe Islamske države. Rekonstrukcijo naj bi v Palmiro preselili prihodnje leto, postaviti pa jo nameravajo v bližino ostankov izvirne antične arhitekture.

"Tukaj smo v duhu kljubovanja, kljubovanja barbarom, ki so uničili izvirnik, kakor so uničili že toliko drugih spomenikov v Siriji in na Bližnjem vzhodu," je ob odkritju replike dejal londonski župan Boris Johnson, ki slavolok razume kot zmagoslavje tehnologije in odločnosti.

Repliko so izdelali na Inštitutu za Digitalno arheologijo (IDA), v katerem so združeni strokovnjaki harvardske in oxfordske univerze ter Muzeja prihodnosti iz Dubaja. "Palmira je predstavljala popoln primer sinergije vzhoda in zahoda in slavolok je danes enak simbol tega, kot je bil nekoč, " je dejal direktor inštituta Roger Michel. "Nihče ne bi smel imeti moči za izbris takšnih spomenikov iz našega registra," je še dejal.

IDA že kakšno leto gradi bazo podatkov o spomenikih na ogroženih vojnih območjih. V sodelovanju z Unescom so prostovoljcem na Bližnjem vzhodu razdelili 5.000 digitalnih fotoaparatov. Muzejski delavci, arheologi, turistični vodniki in drugi so v tem času posneli množico fotografij arheoloških najdišč in posameznih spomenikov pred prihodom IS-ja. Do konca leta naj bi baza obsegala približno milijon fotografij, ki pa jih bodo kmalu dostopne tudi na spletu.

Na Inštitutu za Digitalno arheologijo vidijo rekonstrukcijo kot poklon dediščini Bližnjega vzhoda in optimistični odziv na uničevanje kulturnih spomenikov. Sprva so sicer nameravali rekonstruirati in razstaviti slavoločni vhod v Belov tempelj, ki je prestal uničevalni pohod džihadistov, vendar pa je Unesco inštitut posvaril pred usmerjanjem pozornosti na še obstoječe stavbe. "Svetovali smo jim, naj rekonstruirajo nekaj, kar je že uničeno," je po poročanju Art Newspaper dejal Giovanni Boccardi, vodja preventivne in odzivne enote kulturnega sektorja pri Unescu.

Po besedah vodje sirske agencije za kulturno dediščino Mamuna Abdulkarima projekt rekonstrukcij širi zavest o dediščini po svetu. "Imamo skupno dediščino. Naša dediščina je univerzalna, ne pripada le sirskemu ljudstvu."

"Puščavski biser", kot danes pravijo Palmiri, je od leta 1980 zapisana na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. V 1. in 2. stoletju je bila pomembno trgovsko središče, ki je stalo na presečišču različnih civilizacij, o katerih pripovedujejo ostanki mogočne arhitekture.