Na simpoziju, ki so ga pripravili prav ob stoletnici poučevanja slovenskega jezika, slovenski in tuji jezikoslovci z različnih vidikov obravnavajo težave in izzive slovenščine.
Rektorica neapeljske univerze Lida Viganoni je v uvodnem nagovoru poudarila pomen "majhnih" jezikov, kot je slovenščina, za katere zanimanje v zadnjih letih raste, saj je po njenih besedah jezikoslovje "hrbtenica" družbe in njene kulture.
"Medtem ko je bil jezik včasih eno izmed sredstev ločevanja, populističnih predsodkov, zatiranja in nerazumevanja med Slovenci in Italijani, tudi vzrok in prva žrtev naše težke zgodovine, je danes prav jezik sredstvo medsebojnega sporazumevanja, spoznavanja, strpnosti, sožitja in sodelovanja," je poudaril slovenski veleposlanik Iztok Mirošič in nadaljeval, da nas sobivanje in demokracija v Evropski uniji ter kulturna in gospodarska menjava silijo v učenje jezikov. "Na to nas opominja tudi stoletnica začetka prve svetovne vojne, ki jo zaznamujemo prav letos."
Prve učne ure in vse večje zanimanje za slovenščino
Zamejski Slovenec Bruno Guyon je po vstopu Italije v vojno slovenščine učil italijanske oficirje in podoficirje, ki so bili takrat v Neaplju. Poučevati jo je začel prav na današnji univerzi L'Orientale, ki se je takrat imenovala Kraljevi orientalski inštitut. Slovanski jeziki so bili v študijskem programu Orientala, najstarejše evropske sinološke šole, ki je bila ustanovljena leta 1724, že konec 19. stoletje dobrodošli. Poleg ruščine so učili tudi srbohrvaščino in slovenščino. Guyon pa je za lažje poučevanje napisal tudi slovnico slovenskega jezika.
Slovenščina se je začela vse bolj razvijati – z njo tudi knjižni prevodi - z uvedbo slavistike na univerzi v dvajsetih letih 20. stoletja, pripomoglo pa je tudi vse večje zanimanje za slovanske jezike. Število študentov je rastlo, v prvi letnik se jih je vpisalo približno 13. V svojih diplomskih nalogah so se lotevali prevodov slovenske kratke proze in dramatike v italijanski jezik, raziskovali so tudi manjšine v Italiji.
Univerza L'Orientale, ki velja za središče raziskovanja razlik in podobnosti med kulturami, se ponaša z dolgoletno tradicijo študija jezikov, kultur in družb Evrope, Azije, Afrike in Amerik.