Deborah de Robertis se je slekla pred sliko, s katero je Édouard Manet leta 1865 šokiral pariško likovno javnost. Ležeči akt v zahodni umetnosti ni bil nič novega, podobno je svojo Venero v 16. stoletju zleknil že Tizian, vendar Olimpija je bila daleč od idealizirane boginje in preblizu dekletom, ki so jih Parižani srečali v mestnih bordelih. Foto: Wikipedia
Deborah de Robertis se je slekla pred sliko, s katero je Édouard Manet leta 1865 šokiral pariško likovno javnost. Ležeči akt v zahodni umetnosti ni bil nič novega, podobno je svojo Venero v 16. stoletju zleknil že Tizian, vendar Olimpija je bila daleč od idealizirane boginje in preblizu dekletom, ki so jih Parižani srečali v mestnih bordelih. Foto: Wikipedia
Courbet: Izvor sveta
Gustave Courbet je znamenito sliko Izvor sveta naslikal leto za tem, ko je Pariz razburila Manetova Olimpija. Foto: Wikipedia
Anish Kapoor
Lani je francoske rojaliste in konservativce užalila skulptura priznanega umetnika Anisha Kapoorja, češ da je umetnikova opazka, da predstavlja delo "vagino kraljice, ki prihaja na oblast, žaljiva do spomina na kraljico Marijo Antoaneto. Foto: EPA

Po besedah njenega odvetnika je izvedla umetniški performans, med katerim je z manjšo kamero posnela odziv občinstva. Kot so sporočili iz pariškega muzeja Orsay, kjer sliko trenutno predstavljajo v sklopu razstave Blišč in beda: Podobe prostitucije 1850-1910, so varnostniki takoj zaprli sobo in umetnico prosili, naj se obleče. Ker se je branila, so poklicali policijo, ki je obiskovalko odpeljala iz stavbe, muzej pa je po poročanju Guardiana proti njej vložil ovadbo zaradi nedostojnega vedenja.

Umetnica je podobno umetniško akcijo izvedla maja leta 2014 pred morda najbolj eksplicitno in kontroverzno sliko 19. stoletja, Courbetovim aktom Izvor sveta iz leta 1966. Kritičen do "skrb vzbujajočega sodnega čistunstva" je umetničin odvetnik Tewfik Bouzenoune dejal, da posreduje njeno priprtje izredno negativno sporočilo. Ob tem je spomnil na južnoafriškega umetnika Steva Cohena, ki so ga leta 2014 obsodili, potem ko je pred Eifflovim stolpom poplesaval, pri tem pa imel na spolni ud privezanega živega petelina.

Nekoč gola Olimpija, danes vagina kraljice, ki prihaja na oblast
Prav Manet in Corurbet sta bila vodilni figuri slikarske revolucije, ki je v 19. stoletju preoblikovala upodabljanje akta, ga odmaknila od nežnih in idealiziranih podob in v središče platen postavila ženske z obrobja, njihovo goloto pa povzemalo brez laži, kot se je izrazil Corubet.

Poldrugo stoletje pozneje umetniška dela, ki bolj ali manj eksplicitno aludirajo na erotično vsebino, še vedno razdvajajo francosko javnost. Leta 2014 monumentalna napihljiva skulptura Drevo, ki jo je ameriški sodobni umetnik Paul McCarthy postavil na Place Vendome, ni sprožila le plaza kritik, češ da preveč spominja na spolni pripomoček (umetnik je zares priznal, da sta ga pri delu navdihnila božično drevo in analni čep), temveč je avtorju prinesla nekaj klofut jeznega Parižana. Usodni udarec pa je zeleni instalaciji zadala skupina neznancev, ki je prerezala vrvi, s katero je bila pričvrščena k tlom.

Lani se je debata razvnela okrog lijaku podobne skulpture Anish Kapoor, ki je bila razstavljena v sklopu njegove postavitve v Versaillesu. Razburjenje in vandalsko čečkanje po skulpturi, ki je sledilo umetnikovemu komentarju, da je instalacija v resnici upodobitev "vagine kraljice, ki prihaja na oblast", preraslo v politični konflikt.