Na najdbo so arheologi naleteli na najdišču Incahuasi južno od Lime, in sicer, kar je še posebej zanimivo, v starodavnih skladiščih (kallancas), ne pa v pogrebnem kontekstu, kot je to običajno. Prav ta lokacija kipujev daje misliti, da so bili uporabljani predvsem za administrativne namene; Incahuasi ("Inkovska hiša") je bilo navsezadnje eno izmed strateško najpomembnejših mest, kar so jih Inki zgradili v dolini Lunahuana. Postavili so ga v obdobju razcveta imperija, pod oblastjo Túpaca Yupanquija, ko so si podredili celo vrsto okoliških plemen, ki jih je bilo treba nadzorovati zaradi morebitnih uporov.

Sistem, ki ga še vedno ne razumemo popolnoma
Kipu (quipu, khipu) je beseda, ki jo je pleme Quechua (tako v ednini kot v množini) uporabljalo za vozel. Vrvice so praviloma strukturirane tako, da je ena izmed njih glavna, z nje pa visi več "odvisnih" vrvic; h glavni vrvici je lahko pritrjena tudi pomožna. Na ta način so imeli kipuji tudi do deset ali dvanajst ravni; glavna vrvica je praviloma obešena vodoravno, tako da druge z nje visijo kot zavesa, ali pa ukrivljena, da so se pomožne iz nje "žarčile" v polkrogu.

Samo matematični sistem ali tudi pisava?
Veliko večino kipujev so na svojem pohodu španski zavojevalci uničili že v 16. stoletju, a se jih je do danes ohranilo okoli 200, vsi iz časa po letu 650 n. št. Strokovnjaki si sicer niso popolnoma enotni okrog tega, ali so bili vozli res samo mnemonični pripomoček ali pa morda vsebujejo tudi zgodovinske in druge podatke. Drugega sistema pisave namreč niso imeli.