bil očitno priljubljen tudi med Pompejci, saj so arheologi na tem slavnem južnoitalijanskem najdišču odkrili fresko s tem motivom.

Gre za najnovejše arheološko odkritje na območju Pompejev, za katere je bil leta 79 usoden izbruh bližnjega ognjenika Vezuv. Po pisanju BBC-ja strokovnjaki domnevajo, da je poslikava krasila spalnico doma premožnejše pompejske družine v bližini starodavnega mestnega jedra.

Izvalitev dveh parov slavnih dvojčkov
Na freski je torej Leda z labodom, najpogosteje upodobljen grški mit. Bog vseh bogov Zevs se je spremenil v laboda in neutrudno zalezoval svojo izbranko med kopanjem v špartanski reki Evroti. Nekaj časa je ostalo le pri bežnih srečanjih, nato pa se je Leda le predala Zevsu. Še istega dne je legla še s špartanskim kraljem Tindarejem, s katerim je bila poročena.

Leda je nato izlegla dve jajci, v vsakem izmed jajc pa je bil par dvojčkov. Iz enega sta se izvalila Polidevk in Helena, po prevladujoči razlagi nezakonska potomca nesmrtnega Zevsa, iz drugega pa Kastor in Klitajmnestra, zakonska otroka smrtnega kralja Tindareja. Ledina hči Helena, ki je veljala za najlepšo žensko v Grčiji, se je pozneje poročila s špartanskim kraljem Menelajem. Njena ugrabitev, ko jo je odvedel trojanski princ Paris, je po grški mitologiji sprožila trojansko vojno.

Mnogokratno upodabljan mit
Labodovo zapeljevanje Lede je bil močno prisoten motiv v renesančni Italiji 16. stoletja. Navdihoval ni le slik osrednjih umetnikov, kot so bili Leonardo da Vinci, Michelangelo in Tintoretta, temveč tudi številne druge umetniške stvaritve. Sicer se izvirna Leonardova in Michelangelova dela niso ohranila, reprodukcije pa so na ogled v galerijah po svetu. Leda in labod pa je tudi znana pesnitev Williama Butlerja Yeatsa, enega osrednjih imen literature 20. stoletja.

Erotika, prisotna na freskah v Pompejih
V bližini freske z erotičnim prizorom z Ledo in labodom so nedavno odkrili tudi erotično fresko, na kateri je upodobljen rimski bog plodnosti Priap, vendar ta ni tako dobro ohranjena. Priap, sicer potomec Bakha in Afrodite, je v skladu s svojo sporočilnostjo prikazan med tehtanjem svojega predimenzioniranega spolnega uda. Tudi sicer niso erotični prizori nobena redkost za pompejske freske.