Brez naslova, delo nemškega umetnika Martina Kippenbergera. Na Christiejevi dražbi povojne in sodobne umetnosti gre pod kladivo 13. maja; napovedujejo ji prodajo za okrog 10 milijonov dolarjev. Foto: Reuters
Brez naslova, delo nemškega umetnika Martina Kippenbergera. Na Christiejevi dražbi povojne in sodobne umetnosti gre pod kladivo 13. maja; napovedujejo ji prodajo za okrog 10 milijonov dolarjev. Foto: Reuters
Andy Warhol: Race Riot. Sitotisk naj bi - prav tako v New Yorku - prodali za 50 milijonov dolarjev. Cene najbolj iskanih umetnikov ostajajo visoke, saj se zbiratlji zavedajo, da je število slik, ki so na razpolago, omejeno. Foto: Reuters
Jeff Koons: The Jim Beam J. B. Turner Train. Koonsov vlak, ki prav gotovo ne bo za igranje, bodo skušali prodati za vsoto približno od 25 do 35 milijonov dolarjev. Foto: Reuters
Gerhard Richter: Abstraktes Bild (Abstraktna slika). Richterju je naslov najdražje prodajanega živečega avtorja pripadal do lani, ko mu ga je speljal "mojster kiča" Jeff Koons. Foto: Reuters

V naslednjih dveh tednih gre pod kladivo dražbenih hiš Sotheby's in Christie's v New Yorku za približno milijardo in pol dolarjev umetnin. Rivalski hiši, ki stavita na trg, na katerem je povpraševanje po najdražjih kosih nenasitno, tvegata veliko.


"Dražbe so vse večje in cene vse višje,
" ugotavlja Alex Rotter, Sothebyjev strokovnjak za sodobno umetnost. "Ampak to je trg, ki mu tempo narekuje kakovost." Čeprav ni verjetno, da bo v kratkem padel rekord, ki ga je novembra lani postavil triptih Francisa Bacona (prodali so ga za 142 milijonov dolarjev), pa obe dražbeni hiši na prodaj ponujata tudi Baconova dela; zdaj je namreč optimalen trenutek za okoriščanje z astronomskimi cenami, ki jih narekujejo platna britanskega slikarja.

Med zvezdniške eksponate dražb spadajo tudi dela Andyja Warhola in Jeffa Koonsa - ta je lani jeseni postavil rekorda za najdražje prodano delo še živečega umetnika - ter Pabla Picassa in Clauda Moneta. Samo s sodobno umetnostjo, ki je v zadnjem desetletju doživela neverjeten porast v cenah, naj bi obe dražbeni hiši zaslužili več kot milijardo dolarjev. Dober obet pomenijo februarske dražbe v Londonu, ki so vse po vrsti dosegle ali celo presegle pričakovane številke.


Najdražja umetnost ne potuje le v Emirate ali Rusijo

Analitiki trga razlagajo, da se v državah z vse močnejšim gospodarstvom, kakršne so Kitajska, Rusija in bližnjevzhodna gospodarstva, hitro krepi razred ekstremno bogatih ljudi in prav ti so trgovino z umetninami pomagali obdržati na nogah. V tistih čisto najvišjih, obsceno bogatih krogih zbirateljev pa se z umetnostjo trguje globalno. "Zanimanje je mogoče opaziti po vsem svetu," ugotavlja Sara Friedlander, ki bo vodila dražbo pri Christie's. "Računamo, da se bo pojavil ves svet."

Rotter se strinja: "Cen ne narekuje več en sam segment trga. Včasih smo s prstom kazali na Kitajce ali Ruse, ali pa na hedge sklade in ljudi z "novim denarjem" od nafte na Bližnjem vzhodu. Zdaj pa smo prišli do točke, ko so se vse te skupine in poklici združili in postali zelo, zelo dejavni."

Dober trenutek za prodajo
Visoke cene, ki jih umetnost dosega v zadnjem času, so seveda nekatere zbiratelje pripravile do tega, da so svoje zaklade spustili na trg. Obenem raste tudi število zbirateljev, kar pomeni, da povpraševanje ostaja močno. "Ljudje so očitno ugotovili, da je trg močen in izkoriščajo priložnosti," ocenjuje Brooke Lampley, ki je pri Christie's na čelu oddelka za impresionistično umetnost. "Na izbiro smo imeli veliko kosov in lahko smo bili izbirčni."

Število Picassov na svetu je končno in zaključeno
Omejen "pritok" umetnosti seveda zagotavlja, da lahko dela, ki veljajo za vrhunska, obdržijo svoje visoke cene. "Priča smo ključnemu trenutku za kupovanje mojstrovin. Sčasoma bo za najbogatejše zbiratelje vse manj in manj priložnosti, da bi vložili svoj denar v umetnine - ker jih bo pač manj na razpolago."