Tolminsko Kinogledališče, osrednji prireditveni prostor Zgornjega Posočja. Foto: Kinogledališče Tolmin Facebook
Tolminsko Kinogledališče, osrednji prireditveni prostor Zgornjega Posočja. Foto: Kinogledališče Tolmin Facebook
false
Oder je širši in globlji, kar je pomembna pridobitev za izvedbo predstav profesionalnih gledališč, spremljanje posameznega dogodka omogoča 270 gledalcem, optimizirana je tudi vidnost ne glede na mesto v dvorani. Objekt se ponaša z najsodobnejšo odrsko tehniko, svetlobno in avdio- ter galerijsko opremo. Foto: Kinogledališče Tolmin Facebook
false
Potresa v letih 1998 in 2004 sta stavbo prizadela do te mere, da jo je po presoji strokovnjakov treba statično sanirati. Zaradi dokaj obsežne popotresne sanacije so gradbeni poseg povezali s posodobitvijo in funkcionalno prenovo stavbe ter jo tako kar najbolj prilagodili potrebam današnjega časa. Foto: Kinogledališče Tolmin Facebook
false
Kinogledališče Tolmin upravlja Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin. Foto: Kinogledališče Tolmin Facebook

V stavbi poteka večina zahtevnejših prireditvenih programov, tudi abonmajske gledališke predstave in koncerti. Po zaključeni prenovi je Kinogledališče Tolmin odprlo svoja vrata s tednom kulturnih dogodkov. Kot je povedal župan Občine Tolmin Uroš Brežan, "Tolminska z njim pridobiva novo kakovost v obliki sodobnega večnamenskega objekta, ki bo predvsem kulturne vsebine postavil v okolje, ki si ga zaslužijo."
Kot kinodvorana je bila zgrajena že v času italijanske okupacije v letih 1942 in 1943, desetletje pozneje pa so jo temeljito prenovili, tako da je bila primerna tudi za gledališke predstave. Zadnja večja posodobitev je bila izvedena v 80. letih prejšnjega stoletja, vendar se njene uporabne možnosti pri tem niso pomembneje spremenile.

Eden najobsežnejših projektov občine v zadnjih letih
Tehnična oprema je bila za današnji čas zastarela, stavba ni več ustrezala zahtevam požarne varnosti, potresa v letih 1998 in 2004 pa sta zarezala tudi v njeno statiko, tako da je bila obsežna in celovita obnova praktično neizogibna. Projekt popotresne sanacije in funkcionalne prenove šteje za enega najobsežnejših projektov tolminske občine v zadnjih nekaj letih.

Investicija je občino stala približno tri milijone evrov, od tega 83 odstotkov predstavljajo gradbena, obrtniška in inštalacijska dela, ostali stroški pa so povezani z izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, vodenjem investicije, strokovnim nadzorom in obveščanjem. Dva milijona evrov potrebnih sredstev je občina pridobila od Evropskega sklada za regionalni razvoj z uspešno prijavo na javni poziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo maja lani.

Notranja in zunanja ureditev s sodobno tehniko
S prenovo so pridobili 1.355 kvadratnih metrov notranjih uporabnih površin, od tega 102 kvadratna metra novih galerijskih prostorov nad sedanjo vhodno avlo ter 478 kvadratnih metrov zunanjih prireditvenih površin na prireditveni ploščadi, skupno kar 1.833 kvadratnih metrov uporabnih površin.

Dvorana tolminskega Kinogledališča bo služila za kulturne dogodke in tudi druge, protokolarno občinske in druge državne slovesnosti, praznovanja, obeležitve in podobne dogodke. Objekt se ponaša z najsodobnejšo odrsko tehniko, svetlobno in avdio ter galerijsko opremo, pridobil je širši in globlji oder, kar je pomembna pridobitev za izvedbo predstav profesionalnih gledališč.
Dvorana, ki sprejme 270 obiskovalcev, je opremljena s sodobnim videosistemom, ki prenaša zvok in sliko v vhodno avlo in garderobne prostore, indukcijska zanka omogoča sprejemanje zvoka naglušnim obiskovalcem. Galerija v nadstropju bo služila tudi kot prizorišče izobraževalnih srečanj, simpozijev in kongresov in podobnih dogodkov, sproščeno druženje ob dogodkih bo mogoče v bifeju, uredili pa so tudi Mestni trg pred stavbo in podhod, ki se navezuje na varno pot v šolo.

Kinogledališče Tolmin upravlja Zavod za kulturo, šport in mladino Občine Tolmin, ki je to vlogo leta 2011 prevzel od Zveze kulturnih društev Tolmin, pri čemer so novi upravljavci na osnovi več kot 30-letne tradicije dobrih izkušenj in prakse ohranili podoben sistem dela kot njihovi predhodniki.