Šestnajst avtorjev različnih znanstvenih provenienc je osvetlilo življenja osebnosti, ki so v različnih časovnih obdobjih in na različnih področjih soustvarjale javno življenje v Mariboru.

Srečanje je vsebinsko nadaljevanje leta 2014 začetega sodelovanja med UKM-jem in Raziskovalno postajo ZRC SAZU Maribor. Takratno srečanje z naslovom Maribor in Mariborčani je bilo po besedah ravnateljice UKM-ja Zdenke Petermanec zelo dobro obiskano in zelo odmevno, še posebej pozneje izdani zbornik, in takšen odziv pričakujejo tudi letos.

Dopolnitev spletnega biografskega leksikona
S takšnimi dogodki želijo dokumentirati in javnosti predstavljali osebnosti, ki so pustile ali še puščajo pečat v mestu. "UKM se zlasti v okviru domoznanske dejavnosti ukvarja s temami, ki so tesno povezane s prebivalci mesta in dogodki v njem. V UKM-ju nastaja mariborski biografski leksikon, ki trenutno obsega nekaj več kot sto biografskih gesel in je zaradi digitalne oblike stalno na voljo uporabnikom," je dejala Petermančeva. Spomnila je še, da v knjižnici hranijo tudi pomembne osebne zapuščine, o katerih priča tudi začasna postavljena razstava v preddverju knjižnice.

Na današnjem simpoziju so med drugim predstavili življenje in delo pesnika Marijana Krambergerja, baletnika Edwarda Cluga, gostinca Jožefa Klička, gledališke igralke Milene Godina, operne pevke Erike Druzovič, zdravnika Sergeja Nikolajeviča Kapralova, odvetnikov Franja in Igorja Rosino, Miloša Vauhnika in Danila Komavlija, duhovnika Lavoslava Gregorca, učiteljev Ivana Vomerja in Mare Čepič ter politika Karla Verstovška.

Najdlje v zgodovino sega predstavitev rodbine Khisl, njeni člani so bili tudi lastniki mariborskega mestnega gradu. Posebne pozornosti je bila deležna tudi družina Haas, iz katere med drugim izhaja žena Josipa Broza – Tita Herta Haas.

Nekatere med predstavljenimi osebnostmi so bili rojeni Mariborčani in so v mestu tudi ustvarjali, drugi so se vanj priselili, nekateri pa so se v Mariboru rodili, a živeli in ustvarjali drugje. Avtorje prispevkov so zanimala njihova življenja, njihova ustvarjalnost in miselna izhodišča, prav tako pa tudi značilnosti časa, v katerem so živeli.

Zgodbe Mariborčanov, izgubljene v vetru
Predstojnica Raziskovalne postaje ZRC SAZU Maribor Mateja Ratej je v uvodu poudarila, da želijo s temi prispevki zapolniti vrzel, ki obstaja pri zgodovinski obravnavi osebnosti s tega območja. "Pri Slovenskem biografskem leksikonu namreč ugotavljamo, da je področje Štajerske, zlasti Maribora, slabše pokrito, kar je deloma gotovo posledica velikih družbenih sprememb v prejšnjem stoletju, ko so po prvi in drugi svetovni vojni celotne skupine ljudi, v tem primeru nemškega prebivalstva, bile zavestno ali v kaotičnih razmerah pozabljene, izbrisane," je povedala.