Vila na Tomšičevi 12, stavbna celota s kakovostnimi prvinami historicizma in funkcionalizma, je bila prva najemniška vila v mestu in del četrti ob Prešernovi cesti. Četrt, v kateri stoji danes več državnih kulturnih institucij, so začeli urejati po letu 1875 po urbanističnih načrtih Adolfa Wagnerja.

Sedež Društva slovenskih pisateljev je postala leta 1957 in še danes ostaja v njegovi lastni. Nekaj let pozneje sta svoje prostore v njej dobila še Slovenski center Pen in Društvo slovenskih književnih prevajalcev.

Razglasitev za kulturni spomenik je na pobudo Fundacije Šeligo in ob podpori slovenskih pisateljev predlagala strokovna organizacija ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je pripravila tudi strokovne podlage za razglasitev. Za kulturni spomenik državnega pomena se vila "razglasi z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, prepoznavnost vile in njena sedanja javna kulturna raba", piše v vladnem sporočilu za javnost.

Stavba, kjer je nastal osnutek prve slovenske ustave
V zgodovinskem pogledu je imela stavba poseben pomen v predosamosvojitvenem času Slovenije, konec osemdesetih let preteklega stoletja, ko je DSP prevzel pobudo v družbenopolitičnih polemikah, ki so pripeljale do ideje o samostojni slovenski državi. V salonu v pritličju vile je nastal osnutek prve slovenske ustave, so zapisali v sporočilu za javnost.