Strokovnjaki so poteze pokojničinega obraza rekonstruirali s tehnologijo, ki jo pogosto uporabljajo pri reševanju zločinov. Foto: Reuters
Strokovnjaki so poteze pokojničinega obraza rekonstruirali s tehnologijo, ki jo pogosto uporabljajo pri reševanju zločinov. Foto: Reuters
Vladarica iz Caa
Mumificirane ostanke ženske, ki je očitno pripadala močejski eliti, arheologi datirajo v čas okrog leta 450 n. š. Foto: Reuters
Leta 2006, ko so najdišče El Brujo odprli za javnost, so igralci takole reproducirali močejski obred. Foto: Reuters

Kulturno ministrstvo Peruja zdaj ponuja svoje videnje visoke svečenice, ki so jo krstili za Vladarico iz Caa, La señora de Cao. Z upododobitvami v 3D-ju so forenzični arheologi na podlagi lobanje in etnografskih ugotovitev ustvarili obraz oziroma doprsni kip pokojnice.

Izdelava modela jim je vzela deset mesecev, načrtujejo pa še izdelavo natančne kopije mumije v stanju ta hip, saj bo izvirna mumija z leti neizogibno propadala.

Cilj projekta je bil, je pojasnil minister za kulturo Salvador del Solar, da bi svetu približali eno najpomembnejših arheoloških najdb Peruja, ter da bi rojake spomnili na bogato kulturno dediščino domovine. "Njen pomen je v resnici neizmerljiv," pravi Solar o dami visokih ličnic, ki nosi visoko zlato krono. "Zdaj lahko svetu pokažemo njen obraz, obraz, v katerem bodo Perujci videli sebe."

Močejci: predinkovski matriarhat
Ko so leta 2005 arheologi naleteli na mumificirane ostanke Vladarice iz Caa, se je sesula njihova predpostavka, da je ljudstvo Močika oz. Močejci, kateremu je pripadala, živelo v patriarhalni družbi. Močejci v dolini Chicama so živeli približno med letom 100 in 700 n. š. V zadnjih letih so arheologi odkrili še več mumij žensk, ki so imele - sodeč po predmetih v svojih grobovih - visoke politične in verske funkcije.

Tetovirana dama
Stroka sklepa, da je Vladarica iz Caa umrla zaradi zapletov pri porodu; sicer ni nobenih znamenj, da ne bi bila zdrava, vitalna ženska. Po rokah in nogah je bila izdatno tetovirana z motivi pajkov, kač in nadnaravnih elementov, zaradi česar danes nosi tudi vzdevek "Tetovirana dama". V zvitku ob njenem telesu so našli še truplo zadavljenega najstnika, ki je bil morda človeška žrtev, mišljen kot vodič v posmrtnem življenju.

Nobenih neizpodbitnih dokazov ni, da je bila ženska res vrhovna vladarica, a vsi indici kažejo na to, da je imela med svojimi ljudmi izredno visok status.

Dobro ohranjena mumija je tudi opomnik, da so v Peruju še pred slavno inkovsko civilizacijo obstajale kompleksne družbe - in seveda tudi davno, preden so v novi sveti prihrumeli evropski kolonizatorji. Močejci so gradili namakalne kanale, po zaslugi katerih so lahko tudi v puščavi gojili poljščine. Znani so tudi po svoji keramiki in zlatih predmetih, ki pa so jih v številnih primerov iz starodavnih grobnic pobrali roparji.

Repliko Vladarice iz Caa bodo še do sredine julija razstavljali na ministrstvu za kulturo v Limi. Nato jo bodo preselili v muzej na arheološkem najdišču El Brujo, kjer je bilo njeno poslednje počivališče.