Ena izmed dveh instalacij, ki bosta v slovenskem paviljonu predstavljali projekt Živeti z vodo, se nanaša na vodnjak, kot je bil predviden v Plečnikovem nezgrajenem parlamentu, kjer bodo lahko obiskovalci na interaktivnem neskončnem vodnjaku igrivo izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo. Foto: MAO
Ena izmed dveh instalacij, ki bosta v slovenskem paviljonu predstavljali projekt Živeti z vodo, se nanaša na vodnjak, kot je bil predviden v Plečnikovem nezgrajenem parlamentu, kjer bodo lahko obiskovalci na interaktivnem neskončnem vodnjaku igrivo izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo. Foto: MAO
16. arhitekturni bienale v Benetkah bo na ogled javnosti od 26. maja do 25. novembra. Foto: EPA

Tako je bila sprejeta odločitev, da Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) na 16. mednarodnem arhitekturnem bienalu v Benetkah v slovenskem paviljonu predstavi projekt Živeti z vodo.

Matevž Čelik, ki je komisar, kustos postavitve in direktor MAO, je imenoval skupino, v kateri so za postavitev pripravili dve instalaciji. Odločil se je za multidisciplinarno skupino 13 mednarodno priznanih arhitektov, krajinskih arhitektov, urbanistov, raziskovalcev in strategov. Ti bodo s postavitvijo za bienale skušali odgovoriti na vprašanja, kakšen je odnos med vodo in arhitekturo danes, kako so na to vplivala zgodovinska dejstva in kako vodo v prihodnosti pripeljati v ospredje sprejemanja odločitev. Poleg sodelovanja pri zasnovi in poteku pripravljajo obsežno knjižno publikacijo, ki bo spremljala bienale, ter spletno stran.

Seznam vseh sodelujočih v multidisciplinarni skupini najdete na tej povezavi.


Vodnjak v Plečnikovem parlamentu

Prva instalacija je nastala s sodelovanjem celotne ekipe, oblikovali in zasnovali pa so jo arhitektka in oblikovalka razstav Bika Rebek, arhitekt in urednik Miloš Kosec ter specialistka za upravljanje z vodami Marta Vahtar. Nanaša se na vodnjak, kot je bil predviden v Plečnikovem nezgrajenem parlamentu, kjer bodo lahko obiskovalci na interaktivnem neskončnem vodnjaku igrivo izražali svoja stališča in razmišljali o politikah v povezavi z vodo.

Odnose raziskujoče instalacije
Ekipa, ki sta jo koordinirala Maj Plemenitaš in Bradley Cantrell, pa je razvila serijo instalacij, ki preiskujejo odnose med hidrološkimi sistemi in zgrajenimi strukturami, ozemljem in pokrajinami v številnih prostorskih, časovnih in operativnih obsegih. Plemenitaš je s svojo ekipo prav tako razvil zemljevid večskalnega toka vode.

Predstavitev v slovenskem paviljonu spremlja obsežna publikacija, ki sta jo uredila Nina Granda in Matevž Granda s svojo ekipo.

Voda ima tudi uničujočo moč
Ob v uvodu navedenih pozitivnih strani pa voda vsebuje številna nasprotja, saj je zaradi nje življenje v Sloveniji lahko prijetnejše, lahko pa je tudi nevarno. Skoraj 160.000 Slovencev namreč živi na poplavno ogroženih območjih, Slovenijo pa vsako leto prizadene približno od 50 do 70 manjših in večjih poplav. Napovedi kažejo, da bodo ta števila v prihodnje naraščala.

Predlani je bila v slovensko ustavo zapisana pravica do pitne vode in skoraj petina slovenskega ozemlja je zaščitena z namenom ohranjanja virov pitne vode. Po drugi strani pa država za upravljanje pomembnih vodnih virov koncesije podeljuje tudi mnogim zasebnim podjetjem, še beremo v sporočilu za javnost.

16. arhitekturni bienale bo na ogled od 26. maja do 25. novembra, slovenski paviljon v razstavišču bienala Arzenal pa bodo odprli v sklopu predogledov, in sicer 24. maja ob 14. uri.