gotovo spada obdobje starejše železne dobe, ki jim je zapustilo cel kup dragocenih bronastih situl. Na nobenem drugem evropskem najdišču niso našli toliko železnodobnih bronastih vedric, Novo mesto pa si je s tem prislužilo naziv mesto situl. Izjemnim najdbam tudi letos posvečajo poseben dan.

Dolenjski muzej na svojem vrtu danes prireja tretji Praznik situl. Z dogodkom, ki se bo začel ob 18.00 in potekal do polnoči, želijo v mestu poudariti in predstaviti bogato dolenjsko arheološko dediščino. Na podlagi obiska iz preteklih let pričakujejo nekje do tisoč obiskovalcev. Vstop na prizorišče je prost, v primeru slabega vremena pa bodo prireditev odpovedali.

Dogajanje se bo začelo s tržnico in prikazom starodavnih obrti in obrtnih izdelkov, čemur bodo dodali pridih prazgodovinske kulinarike in napitkov. Program obljublja tudi delavnico prazgodovinske kuhinje in izbor knezovih vojščakov s tekmovanjem v metu sulice ter lokostrelstvu.

Nagovorom in predstavitvi prazgodovinskega dogajanja bodo sledile delavnice, tekmovanja, glasba, plesi in urjenje vojščakov. Zatem bo na sporedu uprizoritev vrnitve železnodobnega kneza z zmagovitega pohoda in boj z ročkami, kot so ga ohranile na bronastopločevinastih situlah iztolčene podobe.

Na 3. Praznik situl bodo razglasili in nagradili tudi najboljše železnodobne vojščake in večer nadaljevali z nastopom skupine, ki izvaja tradicionalno irsko in škotsko glasbo. Ob 22.30 bodo povabili še na vodstvo po stalni arheološki razstavi Dolenjskega muzeja. Med ogledom bodo podrobneje predstavili tam razstavljene situle.

Kjer je nekoč delovala situlska delavnica
Na območju Novega mesta so doslej odkrili 16 bronastih situl, od katerih jih je devet figuralno okrašenih. Novo mesto zato slovi kot največje svetovno najdišče tovrstnih torevtskih umetnin. Novomeške situle pa so nekoliko mlajše od najbolj znanih slovenskih, denimo Vaške situle in situle z Magdalenske gore, in sodijo v 5. in 4. stoletje pred našim štetjem.

Situle, najdene na območju Novega mesta, spadajo v zaključno obdobje situlske umetnosti, glede na njihovo številnost pa arheologi domnevajo, da je na tamkajšnjem območju morala delovati situlska delavnica.

Situlska umetnost se sicer osredotoča na upodobitve dejavnosti starejšeželeznodobnih ljudi in je v prazgodovinskem obdobju, ko navedeno evropsko ozemlje še ni poznalo pisave, dragocen dokument in odsev takratne tako imenovane halštatske kulture.