"Wydr bo spremenil način, kako ljudje stopamo v interakcijo z umetninami," je prepričan Matthias Dörner, soustanovitelj nove mobilne aplikacije. "Nobenih kuratorjev, saj vse umetnine kurira skupnost uporabnikov. Umetniki dobijo povratne informacije o tem, kaj je ljudem všeč, in uporabniki vidijo, kaj je ta hip popularno," je pojasnil za spletni portal Tech Crunch.

Aplikacija upošteva število všečkov/negativnih ocen uporabnikov in tako ustvarja lestvico ocenjevanja, ki jo predstavlja do pet srčkov. Velika večina umetnin, ki jih ponuja nova platforma, je originalov (in ne reprodukcij), vsak teden pa v bazo dodajo na stotine novih kosov.

Povprečna višina transakcije na Wydru se giblje nekaj nad 400 dolarji. Kdo je torej ciljna publika? "Naši kupci bi bili radi originalni, obenem pa nočejo zapraviti premoženja v umetnostni galeriji, nočejo pa tudi kupiti generičnega posterja v verigi s pohištvom," pravi Dörner. "Wydr ni za zbiratelje umetnosti, pač pa za ljubitelje."

Drugače povedano: velikim galerijam v Londonu, New Yorku in Berlinu se še ni treba bati konkurence. "Umetnostne galerije so za en odstotek ljudi, Wydr je za preostalih 99."

Zdi se, da je novi koncept naletel na pozitiven odziv: število aktivnih uporabnikov naj bi bilo, tako lastniki aplikacije, že v petmestnih številkah, štirideset odstotkov kupcev pa po prvem nakupu opravi še kakšnega. Na drugi strani enačbe je za zdaj približno 400 umetnikov, ki svoja dela ponujajo na prodaj prek aplikacije - predvsem za neuveljavljene avtorje je to najlažji način, da pridejo v stik z relativno velikim, pretežno mladim občinstvom potencialnih kupcev. Posrednik, torej Wydr, pri vsaki transakciji zase obdrži 30 odstotkov denarja, a po drugi plati vsaj delno krije stroške pošiljanja.

Podobni startupi so se v preteklosti že (neuspešno) poskušali usidrati na trgu z umetninami; najnovejši na seznamu propadlih je denimo sorodni Artlist. Čas bo torej pokazal, ali smo res dobili novo in uspešno platformo za kupovanje oz. prodajanje umetnin (in če morajo ljudem res drugi uporabniki govoriti, kaj je "dobra" umetnina in kaj ne).

Demokratizacija - ali razvrednotenje?
Nekdanja galeristka Jennifer Kaya Moran, ki danes dela za tehnologiji posvečen start up, na novotarijo ne bi stavila. "Predstavljati umetnino po principu drsenja levo in desno, brez konteksta in brez omejitev pri tem, kdo lahko sodeluje, spremeni nekoč vrhunsko izkušnjo v mačka v žaklju; in žakelj je najverjetneje natrpan z navlako," je ostra.

Švicarja si kritik ne jemljeta k srcu. Primerjata se z inovatorji, ki so prišli na ideje za Air Bnb, Uber in podobno. "Kdo bi se še pred nekaj letu usedel v avtomobil, na katerem ne bi bilo oznake, da je taksi? Ali pa se za nekaj dni vselil k neznancu v tujem mestu? Če hočeš zares spremeniti stvari, če ne kopiraš tujih idej, boš naletel na odpor."