Načrt je julija podprl mariborski mestni svet, ambiciozen projekt, ki naj bi obsegal gledališče, galerijo in kinoteko, pa bo domoval na lokaciji opuščene tekstilne tovarne na desnem nabrežju Drave na Studencih.
Prah je dvignila predvsem višina finančnih sredstev, ki bo potrebna za zagon in učinkovito delovanje centra, katerega 'idejni oče' je Tomaž Pandur. 50 milijonov evrov je za nekatere kulturnike, ki se v štajerski prestolnici vedno znova borijo za večno majhna razpoložljiva sredstva, nerazumno veliko. Mariborski župan Franc Kangler pravi, da je razočaran nad nekaterimi medijskimi hišami, ki govorijo o številki, večji od 50 milijonov evrov, saj je po njegovih podatkih investicija vredna 24 milijonov evrov, je za Radio Slovenija poročala Petra Skok. Štiri milijone naj bi za odrsko-scensko opremo po županovih podatkih prispevalo tudi ministrstvo za kulturo, je še poročala Skokova.
Kot smo že pisali, so na nenapovedani korespondenčni seji mariborskega mestnega sveta 23. julija brez razprave dali soglasje (z 22 glasovi za in petimi proti) k najemni pogodbi, po kateri bo mariborsko investicijsko podjetje ZIM zgradilo poslopje za center. Za najem naj bi občina na leto (po ceni 20 evrov za kvadratni meter za 10.454 kvadratnih metrov) namenila več kot dva milijona evrov, pogodba pa je sklenjena za obdobje 20 let.
Boris Vezjak, predstojnik oddelka za filozofijo na Univerzi v Mariboru in član društva za razvoj humanistike Zofijini ljubimci ter eden izmed snovalcev pisma Pandurjev razgled, vreden čez 50 milijonov, je za MMC povedal, da izhajajo navedeni finančni podatki iz projektne dokumentacije, ki jo je predložila sama mestna občina mesta Maribor. "To pomeni, da najdemo strošek najemnine, o katerih govorijo - torej dva milijona -, v njihovih lastnih papirjih," pojasnjuje.
Ob tem opozarja, da pri tem sploh niso bile upoštevane številke obratovanja Centra uprizoritvenih umetnosti. "Glede na delovanje javnega zavoda, ki bo vodil ta center, naj bi porabil približno 2 milijona obratovalnih stroškov na letni ravni," dodaja Vezjak in opozarja, da je treba upoštevati tudi stroške obratovanja, ki pa jih občina v dokumentaciji še ni predvidela.

Za kaj bi lahko namenili denar
"Za ta denar bi lahko v Mariboru prirejali še en, recimo mu zimski festival Lent, z budžetom en milijon, celih 50 let. Ali pa z dvema milijonoma 25 let! Še boljša ideja: če bi želeli kulturni preporod mesta, bi lahko občina namesto prgišča evrov kulturnim zavodom in društvom razdelila isti denar, recimo po ključu 1.000 (!) društev in vsakemu po 50.000 evrov," med drugim razmišljajo v društvu Zofijini ljubimci in nadaljujejo: "Zdaj jim namenja sramotne drobtinice, ker za več menda ni."
Center bo nastal po načrtih arhitekturnega biroja Sadar-Vuga, v njem pa naj bi se razvijal - tako vsaj predvideva gradivo za sejo mestnega sveta - specifični multikulturalni laboratorij, poligon kreativnosti, prostor uveljavljanja sodobnih umetniških principov, ki bo s svojim programom in vizijo zaznamoval EPK. "Očitno je nekdo pripravljen samo eni osebi, ki v zadnjih 15 letih v Mariboru ni naredila nič, razen ene predstave, nameniti te orgomne, astronomske količine denarja," je za Radio Slovenija še povedal Vezjak in dodal, da bodo šle te količine iz davkoplačevalskega žepa. Ob tem izraža Vezjak skrb, da bi lahko novo alternativno gledališče ogrozilo obstoječi SNG v Maribor. Sam v projektu ne vidi nekega presežka.
Franc Kangler med drugim opozarja, da gre za projekt, ki je mariborski, ne pa Pandurjev. Tudi Pandurja smo želeli povprašati za komentar na očitke, vendar so nam na Javnem zavodu Maribor 2012 sporočili, da je predsednik programskega sveta za izjave nedosegljiv do septembra.