Kot je ob tej priložnosti dejal predsednik republike Borut Pahor, se ob spominu na njuno tragično usodo z obžalovanjem spominjamo vseh žrtev revolucionarnega nasilja.

"Kdor ju je ubil, se je strašno spozabil nad človeškim življenjem, pravičnostjo in stvarjo, za katero se je boril," je poudaril. Družini Hribar je izrazil obžalovanje za zločin, ki jim je vzel sorodnika ter se opravičil, ker je bilo treba toliko časa, da sta jima bila vrnjena čast in dostojanstvo. Zahvalil se ji je, da je vsa dejanja na poti rehabilitacije spomina in imena Ksenije in Rada Hribarja vodila na način, ki je iskreno spraven.

"Napredek nekega naroda se ne meri le v materialni blaginji. Izrazi se tudi v njegovem duhovnem stanju. Če je to duhovno stanje stanje strpnosti in spoštovanja, stanje brez zamer in predsodkov, potem ni trdnejšega temelja od tega tudi za našo narodno obnovo in razvoj," je še dodal Pahor.

Hribarjev nečak se zavzema za spravo
Peter Hribar, nečak Rada Hribarja, pa je poudaril, da je bilo dovolj razklanosti, globoko zažrte v duše tistih naših najstarejših, ki so doživeli vse grozote druge svetovne vojne in ki vedno znova zastruplja rod za rodom. Kot je dejal, je čas, da "pade zastor pozabe, da končno nastopi čas odpuščanja in opravičil ter se ta tragedija slovenskega naroda končno in enkrat za vselej neha".

Šele letos sta našla počivališče na Žalah
Zakonca Hribar so pripadniki varnostno-obveščevalne službe umorili januarja 1944. Njune posmrtne ostanke so arheologi v gozdu nad vasjo Mače izkopali marca letos. Nedavno so jih pokopali v družinski grobnici na ljubljanskih Žalah.

Industrialec, bančnik in zbiralec umetnin Rado Hribar iz znane ljubljanske družine je grad Strmol kupil leta 1936. Grad je, kot piše umetnostna zgodovinarka Nika Leben v delu Grad Strmol na Gorenjskem, ostal družabno središče tudi v prvih vojnih letih, ko so se med obiskovalce pogosto pomešali okupatorji. Znanstvo z njimi je bilo za Hribarja in njegovo ženo Ksenijo usodno, čeprav sta gmotno ves čas podpirala partizansko gibanje.

Leto dni po koncu druge svetovne vojne je bil Rado Hribar razglašen za narodnega izdajalca, njegovo premoženje so zasegli. Šele leta 2000 je Okrožno sodišče v Kranju Rada Hribarja v celoti rehabilitiralo.

Literarizirano zgodbo je v romanu To noč sem jo videl, nagrajenem s kresnikom, podal pisatelj Drago Jančar.