Neandertalčeva piščal, Najstarejše kolo na Krasu, Pastirske hiške na Krasu, Šola pod fašizmom so nekateri izmed naslovov dokumentarnih filmov, ki jih je Sterle ustvaril kot novinar in scenarist. Zanima ga predvsem raziskovanje slovenske zgodovine, ki kot nekakšno "lepilo" omogoča identifikacijo posameznega naroda, je povedal v pogovoru z voditeljico oddaje Natašo Zanuttini, identifikacija pa je prvi pogoj neke družbe.

Po poteh zgodovine
Gradnja avtocestnega križa je v začetku tega stoletja odkrila veliko arheoloških najdišč, ki pripovedujejo številne zgodbe o naši skupni preteklosti in gradijo novo podobo prazgodovinskega prostora, na katerem živimo. Na odkritja lastne preteklosti bi morali biti ponosni, saj je spomin temelj, na katerem lahko gradimo samega sebe: "Najhujše, kar se ti lahko zgodi v prometni nesreči je, da izgubiš spomin. Kaj če se to zgodi celotni naciji?" Brodarjevo odkritje najstarejše igle iz Potočke Zijalke, Dirjevčevo oz. Veluščkovo odkritje najstarejšega voza na Ljubljanskem barju, Dirjevčevo oz. Turkovo odkritje najstarejše piščali iz jame Divje Babe so tri zlate medalje iz prazgodovine, ki delujejo kot mehanizmi, ki vzpostavljajo samozavest naroda, njegovo dostojanstvo in omogočajo spoštovanje do samega sebe. Kot je Sterle opozoril v oddaji, imamo Slovenci na tem področju ogromno neizkoriščenih možnosti, ki jih ne vidimo kot potencialne gospodarske investicije, ki bi jo lahko uporabljali v lastno korist, kot je na primer arheološki turizem.
Ideologija, ki zasmehuje kmete
V svojih dokumentarnih filmih pogosto raziskuje tudi zgodbe Krasa. Pastirske hiše mu pomenijo simbol obdobja, ko so prebivalci še živeli samostojno in se preživljali z delom na poljih. Intelektualci so svobodni in samostojni v svoji glavi, kmetje v želodcu, pravi Sterle. Zamenjava polj za tovarne pomeni krčenje samostojnosti in svobode, odvisnost od trgovskih mrež in izgubo tradicionalnih znanj, kar vodi v suženjstvo sodobnega človeka od globalnega sistema. "Danes Slovenija v ekonomskem smislu ni samostojna država. Ima svojo zastavo, a krožnik je vedno bolj prazen," meni novinar, ki izkazuje globoko spoštovanje do ohranjenih okruškov naše dediščine. Tudi ostanki kamnitih zidov, "kamnite črte so v mojih očeh pisava ljudi, zgodovinski zapis pokrajine, ki bi si zaslužile priti na seznam Unescove kulturne dediščine".
Slovenski ribiči čez mejo
"Ko sem delal film Šola pod fašizmom, sem bil malo presenečen ob ugotovitvi, da se nacionalna zgodovina zaustavlja na državnih mejah," ne znotraj etničnega prostora, kar je vidno tako v šolstvu kot v raznih medijskih reportažah. Isto je z našimi ribiči od Škrnja do izliva reke Timave. Bruno Volpi - Lisjak in društvo za obujanje te tradicije, ki ga vodi Franko Košuta, skušata ribiško tradicijo tega področja iztrgati pozabi. Pišeta knjige, v Križu pri Trstu postavljata ribiški muzejček, dejavna sta v okviru drugih dejavnosti, da bi le ohranila spomin in izpričala Slovence kot pomorski narod že vse od začetka naše naselitve na tem prostoru; Slovani so na obalah Jadranskega morja izpričani že leta 804 v t. i. rižanski listini. A ta dediščina je pod italijanskim zakonodajnim režimom, državna pomoč pri ohranjanju te dediščine pa je sramotna.
"Informacija potrebuje komunikacijo"
Sterle zapisuje takšne in številne druge zgodbe in kot pravi, se ljudje ob teh filmskih podobah nenadoma spominjajo veliko stvari ter se začnejo pogovarjati, kar mu je najpomembneje. Njegove filme pokažejo tudi učencem v šolah, predvajajo jih v napolnjenih gasilskih domovih. Kot pravi, mu je pomembno predvsem to, da se izgubljeni spomin vrne ljudem. Tudi poslanstvo nacionalne televizije vidi med drugim v tem, da v svojem arhivu hrani tovrstne zapise. Sam je za obujanje spomina izbral rodni Kras, ljubo bi mu bilo, da se enako obravnava tudi plasti kulturne in naravne dediščine drugih predelov Slovenije.
Upor zaznamuje dostojanstvo
Prepričan je, da je leto 1968, ko se je vpisal na Filozofsko fakulteto Univerze v Ljubljani, močno zaznamovalo njegovo življenje in delo. Še danes se rad označi kot upornik. Upor je zanj stvar človekovega dostojanstva. Uporniki so Evropo pripeljali do današnjega trenutka - bodisi govorimo o francoskih razsvetljencih, borcih za neodvisnost lastnega naroda, naših partizanih. Tudi v vsakdanjem življenju zavzema uporniški pogled, ki ne sprejema globalizirane, kapitalistične usmerjenosti sodobnega sveta.
"Vsakdanje življenje zahteva drugačno logiko, kot je logika prevladujoče ideologije," ideologija vladajočih pa je včasih skregana z vsakdanjo logiko. V tem okviru mu je močno v spominu ostal izrek, ki ga je kot študent slišal iz ust profesorja marksizma Božidarja Debenjaka: "Če teorija nasprotuje praksi, tem slabše za prakso." Stavki, ki zdržijo le v teoretskem, ideološkem konstruktu, v praksi vsakdanjega življenja nimajo nikakršnega pomena.