Besedilo, zapisano z desne proti levi, značilno da Vincijevo zrcalno pisanje torej, je bilo med 5.000 dokumenti, ki jih je mestu Nantes leta 1872 podaril bogati zbiratelj Pierre-Antoine Labouchere, vse odtlej pa je ležalo v arhivu skoraj pozabljeno.
Dolgo pozabljeni zapis se ponovno najde
Rokopis je pred nedavnim izsledil krajevni novinar, ki je v neki biografiji vsestranskega ustvarjalca, ki je umrl prav v Franciji, kjer je bil kraljev umetnik, zasledil nahajališče omenjenega fragmenta in ga poiskal. Vendar vsebina zapisa - nekaj vrstic na porumenelem papirju – ostaja za zdaj še skrivnost, saj jo morajo strokovnjaki najprej razvozlati. "Po vsej verjetnosti je pisal v italijanščini 15. stoletja, pa tudi v drugih jezikih, zdaj pa je to treba dešifrirati," pravi Agnes Marcetteau,vodja nantske knjižnice.
V Laboucherejevi zbirki se očitno najde marsikaj izgubljenega. Že pred tem so v zbirki pred dvema letoma namreč odkrili tudi do tistega trenutka neznano delo slavnega skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Eden največjih 'uomo universale'
Leonardo da Vinci (1452-1519) je umetniško ime, ki ga pozna vsak še tako neuk v zgodovini umetnosti. Gre za enega od osrednjih mojstrov italijanske renesanse, njegov sloves pa je segel daleč naokoli, tudi do ušes kralja Francije, kjer je preživel umetnik zadnja leta svojega življenja, zaposlen z naročili za Franca I. Leonardo ni znan le po svojem slikarskem delu in portretu Mone Lise, hranjen v Louvru, kamor tudi zaradi te slike vsako leto derejo množice obiskovalcev, ampak tudi po svojih znanstvenih študijah in inženirskih skicah. Bil je torej renesančni 'uomo universale' v pravem pomenu besede.