Kitajci zelo neradi v domače kinematografe pripustijo ameriške filme. Če pa gre za film, ki 'udriha' po tradicionalnih kitajskih sovražnikih Japoncih, je produkcija deležna lepe dobrodošlice. Foto: Reuters
Kitajci zelo neradi v domače kinematografe pripustijo ameriške filme. Če pa gre za film, ki 'udriha' po tradicionalnih kitajskih sovražnikih Japoncih, je produkcija deležna lepe dobrodošlice. Foto: Reuters
Bill Guttentag, Dan Sturman: Nanking
Bill Guttentag je za režijo dokumentarcev osvojil že dva oskarja (za film Twin Towers leta 2003 in za film Blues Highway leta 1994) in utegne se zgoditi, da se bo s fimlom Nanking ponovno potegoval za zlati kipec. Foto: Festival Sundance

V Pekingu so tako imeli slovesno premiero dokumentarca Nanking režiserjev Billa Guttentaga in Dana Sturmana, ki v 90 minutah prikaže dogajanje v Nankingu 13. decembra 1937. V dogodku, ki se je v zgodovino vpisal kot Posilstvo v Nankingu, je bilo ubitih okoli 142.000 prebivalcev Nankinga. Kitajci pa trdijo, da so japonski okupatorski vojaki pobili celo 330.000 ljudi, več tisoč žensk pa so tudi posilili.

Na tej strani morja govorijo tako, na oni popolnoma drugače
Pokol v Nankingu je eno od zgodovinskih vprašanj, za katera kaže, da ne bodo nikoli utonila v pozabo in za razlago katerih očitno nikoli ne bo obveljal enoznačen odgovor. Nanking je tema, ki jo kitajski in japonski politiki vedno znova privlečejo na dan in zaradi katere so odnosi med državama še malo bolj napeti, kot bi sicer bili. Kitajska in japonska razlaga dogodkov konec leta 1937 se namreč ne razlikujeta le v podrobnostih; obe državi ponujata zelo različni naraciji.

Japonska vlada tako sicer priznava, da je do pokola prišlo, vendar pa zatrjuje, da je bilo število žrtev med civilisti veliko manjše od uradne, na vojaškem sodišču zavezniških sil priznane ocene. Japonski politiki si občasno 'upajo' spogledovati celo z razlago japonskih nacionalistov, ki suvereno zatrjujejo, da so bile vse žrtve le 'vojaški' davek in da pravega pokola ni bilo.

Pomoč ameriških misijonarjev in nacističnih poslovnežev
Scenarij za film je priredba knjige Iris Chang Rape of Nanking (Posilstvo v Nankingu), ki pripoveduje o nenavadnem skupnem podvigu ameriških misijonarjev in nemških nacističnih poslovnežev, ki so živeli v Nankingu. Pretreseni zaradi surovega ravnanja Japoncev, so vzpostavili 'varno območje', na katerem so namestili kitajske begunce, da do njih ne bi mogli priti podivjani japonski vojaki.

Film o dogajanju v Nankingu je bilo preprosto nujno posneti. Vsaj nekaj besed o postopanju nemških nacistov z Judi zna še danes navreči skoraj vsak Evropejec, dogodki v Nankingu pa so bili pozabljeni kmalu po koncu druge svetovne vojne. Le malo pa je ljudi, ki zmorejo kaj povedati o grozotah, ki so jih na Daljnem vzhodu povzročali Japonci, ki so bili tako kot nemški nacisti prepričani v veljavnost teorije o večvrednosti, pravzaprav božanskosti svojega naroda.