Križnar je ob projekciji filma v poljskem judovskem centru v Oswiecimu opozoril, da se največja grozodejstva človeštva niso nehala z padcem nacizma in fašizma, ampak se po odcepitvi Južnega Sudana širijo iz Darfurja, Nubskih gora in Modrega Nila na območja, kjer je v prejšnji vojni v letih najhujšega iztrebljenja med 1983 in 2005 umrlo več kot dva milijona ljudi. Foto: BoBo
Križnar je ob projekciji filma v poljskem judovskem centru v Oswiecimu opozoril, da se največja grozodejstva človeštva niso nehala z padcem nacizma in fašizma, ampak se po odcepitvi Južnega Sudana širijo iz Darfurja, Nubskih gora in Modrega Nila na območja, kjer je v prejšnji vojni v letih najhujšega iztrebljenja med 1983 in 2005 umrlo več kot dva milijona ljudi. Foto: BoBo

Projekcijo filma, ki dokumentira skrito iztrebljenja afriških staroselcev na območjih, bogatih z naravnimi viri v Sudanu, je organizirala poljska sekcija nevladne organizacije Amnesty International. Križnar je zbrane na projekciji filma opozoril, da se največja grozodejstva človeštva niso nehala s padcem nacizma in fašizma, ampak se po odcepitvi Južnega Sudana zdaj širijo iz Darfurja, Nubskih gora in Modrega Nila na območja, kjer je v prejšnji vojni v letih najhujšega iztrebljenja med 1983 in 2005 umrlo več kot dva milijona ljudi. Pozval je k vzpostavitvi videonadzora, s pomočjo katerega bo mogoče videti, kdo ubija koga.
Prispevki gledalcev za nakup tehnologije
Ob tej priložnosti je Križnar povedal, da so gledalci v slovenskih kinodvoranah po ogledu filma v dveh mesecih po premieri prispevali več kot 14.000 evrov. Križnar in Klemen Mihelič iz humanitarne organizacije HOPE bosta z denarjem kupila kamere, računalnike in satelitske modeme ter v kratkem dobavila žrtvam. Križnar je namreč s svojo ekipo prebivalce in begunce v ogroženih in izoliranih območjih osrednjega Sudana (po osamosvojitvi Južnega Sudana je to zdaj južni del Sudana) v zadnjih letih opremil s približno 200 kamerami, satelitskimi modemi in potrebno podporo, da dokumentirajo genocid, ki poteka že leta.

Dokumentarni film Toma Križnarja in Maje Weiss si lahko ogledate tudi na spletu.

Cinema for Peace še vedno zadržuje sredstva
Ob tem je morebitne donatorje posvaril, naj ne nakazujejo prek fundacije Cinema for Peace (Kino za mir) in njenih prireditev v okviru Berlinskega festivala, ker da ta še vedno zadržuje sredstva, ki so ji jih za videonadzor Darfurja nakazali njeni slavni klienti v Evropi in Ameriki. Spomnimo, fundacija, ki v istoimenski sekciji filmskega festivala v Berlinu predvaja aktivistične filme, Križnarjevega filma kljub začetnim obljubam ni uvrstila na program, protestno predvajanje filma v bližini rdeče preproge pa je policija po 15 minutah preprečila. Medtem ko so organizatorji navedli, da jim filma niso pravočasno izročili, sta Križnar in Maja Weiss to zanikala. Križnar meni, da so film umaknili, ker je Sudan preobčutljiva tema in 'velika sramota sveta'. Sekcija Kino za mir pa namesto filmov o aktualnih in resnično problematičnih temah predvaja filme, ki se ukvarjajo s 15 let starimi temami, kot je na primer film Angeline Jolie V deželi krvi in medu.