V svojem nagrajenem filmu Izginjanje se ukvarja prav s tem - kako slovenščina izginja z avstrijske Koroške. Dokumentarec Izginjanje, ki je na Diagonalah prejel nagrado občinstva, na Festivalu slovenskega filma v Portorožu pa vesno za posebne dosežke, bodo danes ob 17.00 predvajali v Lutkovnem gledališču Maribor.

Kot opaža režiserka, je število tistih, ki v njenih domačih Hodišah (tam je odraščala in tam še vedno živi njena družina) še govorijo slovensko, enomestno. "Nič ne kaže, da je bila vas nekoč skoraj v celoti slovenska, prav tako pa ne dobimo vtisa, da slovenska narodna skupnost v Hodišah danes sploh še obstaja. Kraj je poseben tudi zato, ker nima krajevne table.
Zamejska filmska ustvarjalka se v svojem najnovejšem dokumentarcu poda v svojo južno koroško domovino po sledi vprašanja, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura na avstrijskem Koroškem čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja. Film je tretji del avtoričine trilogije o zgodovini in prihodnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem – sestavljata jo še filma Andri 1924–1944 in dokumentarni celovečerec "Korošec govori nemško" ("Der Kärntner spricht Deutsch").

V svojem dokumentarcu, v katerem prepleta osebno in politično, izhaja iz situacije in pričakovanj ljudi stoletje nazaj, ko je njen stari oče kot velik del slovenskega prebivalstva južne Koroške glasoval za to, da bi pokrajina ostala v Avstriji, in situacijo danes. Tedaj bi dejanje samoodločanja in demokracije lahko pomenilo izhodišče za sožitje v raznolikosti, kot je bilo slovenski manjšini tudi obljubljeno z zakonom. Namesto tega so koroški Slovenci danes na različne načine diskriminirani, slovenskega jezika pa v javnih prostorih že dolgo ni več slišati. Režiserko zanima, kako bo s tem čez trideset let.

Producenta dokumentarca Izginjanje sta Soleil Film in Vertigo, koproducenta RTV Slovenija in ORF Film – Fernsehabkommen v sodelovanju s filmskim studiem Viba film. Poleg četverice avstrijskih organizacij ga je financiral tudi Slovenski filmski center (SFC).

Andrina Mračnikar se je leta 1981 rodila v avstrijskem Halleinu ter odraščala v Ljubljani, Celovcu in Hodišah. Študirala je umetnostno zgodovino na Dunaju, režijo na ljubljanskem AGRFT-ju ter režijo, scenaristiko in dramaturgijo pri Michaelu Hanekeju in Walterju Wippersbergu na Dunajski filmski akademiji.

Po projekciji filma bo zvečer na Živih dvoriščih na mariborskem Vojašniškem trgu potekala okrogla miza o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti Slovencev na avstrijskem Koroškem, na kateri bodo sodelovali filmska ustvarjalka in režiserka Milena Olip, profesor za večjezičnost in transkulturno izobraževanje na Pedagoški visoki šoli na Koroškem Daniel Wutti in raziskovalec na Inštitutu za narodnostna vprašanja in predsednik Kluba koroških Slovencev Maribor Danijel Grafenauer.