Festival slovenskega filma (FSF) bo 13. septembra ob 19.00 odprla razstava s predstavitvijo letošnjega Badjurovega nagrajenca Dušana Milavca, svojo udeležbo na slovesnosti ob začetku festivala je, kot je povedal Prassel na novinarski konferenci, potrdil tudi minister za kulturo Tone Peršak.

Filmski del se bo začel uro pozneje s humornim študijskim filmom Arona Horvatha Jogi in škatla, kratkim animiranim filmom Špele Čadež Nočna ptica in igranim celovečercem Damjana Kozoleta Nočno življenje.

Naj vas številke ne zavedejo
Proračun festivala je enak kot lani, kar pomeni 110 tisoč evrov. Na festival je prispelo rekordnih 167 prijav, kar je 21 več kot lani. (Zaradi velikega števila prijavljenih televizijskih filmov direktor festivala Igor Prassel celo predlaga, da bi se z naslednjim letom prireditev za en dan podaljšala.) Vseeno pa bi bilo napak, kot v svojem uvodniku poudarja Nerina T. Kocjančič, v. d. direktorja Slovenskega filmskega centra, na podlagi te številke delati sklepe o razcvetu slovenskega filma, kajti "naraščajoče število prijav na festival slovenskega filma ne sledi zniževanju proračunskih sredstev, ki so namenjena podpori slovenskemu filmu". Razlog gre iskati v tem, da je FSF v zadnjih letih stavil na "energijo entuziastov, ki pa nima standardov profesionalne produkcije".

Prassel v svojem prispevku za festivalski katalog med drugim okrca piranskega župana, ki, po Prasslovih besedah, "kot župan turistično daleč najbolj razvite slovenske občine ne prepozna pomembnosti nacionalnega filmskega festivala in mu ne omogoča kvalitetnega razvoja".

Žirija je v program festivala uvrstila 98 filmov, od katerih se jih za vesne poteguje 52: 14 celovečercev, 4 srednjemetražni in 34 kratkih filmov.

Od mokumentarca do mladinskih filmov in psihološke srhljivke
Osrednji paradni konj tekmovalnega sporeda je seveda tudi letos sekcija celovečernih igranih filmov, ki jo tokrat sestavlja sedem domačih in trije koprodukcijski izdelki. Nekatere filme smo v širši distribuciji že lahko videli, na primer mokumentarec Žige Virca Houston, imamo problem! ter "filmsko pesem" Vlada Škafarja, Mama, o drugih pa še nismo veliko slišali: Marko Sosič bo predstavil tržaško dramo Komedija solz (z Marjuto Slamič in Ivom Barišičem v glavnih vlogah), Klemen Dvornik pa v produkciji RTV Slovenija nastali celovečerec Pod gladino, v katerem raziskuje primer umora in s tem "globine in stranpoti človeške narave". Prav tako je pod okriljem nacionalke nastal mladinski film Slobodana Maksimovića Nika, zgodba o dekletu, ki obožuje dirkanje z gokarti. Gotovo bosta precejšnje pozornosti deležna še Damjan Kozole z Nočnim življenjem, filmom, ki je bil nagrajen na festivalu v Karlovih Varih, in Igor Šterk, ki se je prav tako preizkusil v mladinskem filmu, Pojdi z mano.

V koprodukciji so v zadnjem letu nastali trije celovečerci: Družinskega filma Olma Omerzuja najbrž ni treba ponovno predstavljati, pri drugih dveh pa je imela Slovenija "le" vlogo koproducentke. Satiro Ustava Republike Hrvaške, ki jo je režiral Rajko Grlić, bo v Portorožu celo doživela svojo evropsko premiero, v filmu Življenje je trobenta sarajevskega režiserja Antonia Nuića pa med drugim nastopi Iva Babič.

Najprominentnejši režiserji s kratkimi filmi
Nabor kratkih filmov, ki grejo v boj za vesne, je tudi letos bogat, in prinaša nove izdelke številnih uveljavljenih slovenskih avtorjev. Jan Cvitkovič, ki je na lanskem festivalu po nagradah posegel z Ljubeznijo na strehi sveta, se vrača z Ribolovom, v katerem srečamo stara znanca iz Ljubezni. Damjan Kozole predstavlja Meje, kratki dokumentarec z begunsko tematiko, ki je bil nagrajen na sarajevskem festivalu, Janez Burger pa Prvih 10 - Remake, eksperimentalni "remake" prvih desetih filmov bratov Lumiere. Žiga Virc poleg 'Houstona' v Portorož pošilja še Selitev, ki je svetovno premiero poleti doživela v Torontu, Sara Kern pa se bo predstavila s filmom Srečno, Orlo!, ki se je letos uvrstil v tekmovalni spored beneškega festivala.

Celovečerec Ministrstvo ljubezni, ki ga bo festival predvajal zunaj tekmovalnega programa, je večinsko hrvaška produkcija; režiser Pavo Marinković v njem tematizira usodo vdov padlih vojakov, katerim zveze z novimi partnerji ogrožajo pokojnine po pokojnih možeh.

Izbirali bodo ...
Selekcijsko komisijo so sestavljali Igor Prassel, Bojana Bregar in Ana Šturm, filme pa bo ocenjevala strokovna žirija, v kateri bodo sedeli: direktor fotografije Rado Likon, podpredsednik Art kino mreže Slovenije Jure Matičič, Meta Mazaj, ki filmske študije predava na Univerzi v Pensilvaniji, režiser animiranih filmov Rok Predin ter scenaristka in režiserka Sonja Prosenc. Žirija bo podelila 12 "glavnih" vesen ter še od štiri do osem dodatnih vesen. V sklopu festivala bo Društvo slovenskih režiserjev podelilo nagrado kosobrin, ki jo letos prejme kolorist Emil Svetlik.

V program sta uvrščeni še dve posebni projekciji: biografski dokumentarec Šumanović, komedija umetnika v režiji Branimirja Dimitrijevića in Borisa Miljkovića, pri katerem je sodeloval tudi letošnji jubilant Milavec, ter film Ita Rina - filmska zvezda, ki je zavrnila Hollywood v režiji Marte Frelih. Dokumentarec o prvi slovenski igralki, ki je dosegla svetovno slavo (in na koncu obrnila hrbet Hollywoodu), bodo prikazali ob 20-letnici delovanja Slovenske kinoteke.

Če se ne morete udeležiti v živo ...
Festival, ki se bo sklenil 18. septembra, bo tudi letos snemala (in prek spleta prenašala) akademska televizija ak tv. Nagrade bodo podelili 17. septembra, tokrat namesto v Avditoriju kar v dvorani, češ da bodo tako ustvarili intimnejše vzdušje, ki ga zaradi pomanjkljive scenografije na ogromnem odru Avditorija v prejšnjih letih ni bilo. Podelitev bo povezoval Jure Longyka, za glasbo pa bo poskrbela Severa Gjurin.