Nielsen, po rodu Kanadčan, je umrl po zapletih zaradi pljučnice, ob njem je bila soproga Barbaree in prijatelji, je v izjavi zapisal njegov agent John S. Kelly.

"Žalostni smo, da je odšel priljubljeni igralec Leslie Nielsen, ki se ga najbrž najbolje spomnimo kot poročnika Franka Drebina v seriji Gola pištola in ki je imel več kot 60-letno kariero v filmih in na televiziji," je še dodal Kelly.

Nielsen se je leta 1926 v Saskatchewanu rodil staršema valižanskega oz. danskega rodu. Njegov oče je bil t. i. "mountie", pripadnik slovitih kanadskih orožnikov v prepoznavnih rdečih uniformah). V mladih letih se je med drugim preživljal kot vojak (strelec pri letalskih silah) in radijski DJ, nato pa se je v Torontu oprijel študija igre. V Hollywood je prišel sredi 50. let, potem ko je v New Yorku nastopil v 150 tv-dramah, posnetih v živo.

Svojo prvo pravo priložnost je dočakal leta 1954, z vlogo v filmu režiserja Casablance, Michaela Curtiza - The Vagabond King. Imel je izklesan čeden obraz, svetle lase, bil je visoke postave - kot nalašč za glavne vloge. Prvih trideset let svoje kariere je redno nastopal na televiziji (tudi v serijah Peyton Place in The Virginian), obenem pa je postal referenca za vloge resnih, avtoritativnih likov (denimo kot kapitan potapljajoče se ladje v The Poseidon Adventure). No, pozneje se je ta igralski "profil" popolnoma spremenil: Nielsenov dar za stoično odigrane komične prizore je najbolje prišel do izraza v komedijah Airplane! (Ali je pilot v letalu?, 1980) in seveda v trilogiji Gola pištola. (Vsi se najbrž spominjamo abotnega, a zato tako duhovitega dialoga iz Ali je pilot v letalu?: "Znate pilotirati letalo in z njim pristati?", Nielsenov lik vpraša zaprepadenega potnika v zraku. "Gotovo se šalite (Surely, you can't be serious)", mu ta zgroženo odgovori. "Popolnoma resno mislim," ga zavrne Nielsen. "In ne kličite me Shirley.")

Franšiza Gola pištola se je rodila iz tv-serije Police Squad! (1982), ki je bila po precej hitrem postopku umaknjena iz programa. Njeni avtorji, Jim Abrahams, Jerry Zucker in David Zucker, ki so z Nielsenom sodelovali že pri Ali je pilot v letalu?, so isto izhodiščno premiso zapakirali v celovečerec, natrpan s situacijsko komiko in dvoumnimi besednimi igrami. (Frank Drebin je tako na primer opazoval svoje dekle (igrala jo je Priscila Presley), kako na lestvi lovi ravnotežje s plišasto živaljo v rokah, in si mrmral: "Lepa muca". Štorasti Drebin je med drugim pretepel ajatolo Homeinija in "zloščil" znameniti madež z glave Mihaila Gorbačova. Igralsko zasedbo sta zaokrožila George Kennedy (kot Derbinov partner) in celo O. J. Simpson kot njun nesposoben kolega. Nadaljevanje, Naked Gun 2-1/2: The Smell of Fear, je sledilo leta 1991, še tri leta pozneje pa 'veliki finale', The Naked Gun 33-1/3: The Final Insult. Takrat je Derbin poskušal preprečiti katastrofo na podelitvi oskarjev in se infiltrirati v kaznilnico (film je pomenil tudi prvo večjo vlogo za prav tako že pokojno Anno Nicole Smith.
"Prijazno prostaška farsa", ki ni prizanesla nikomur
"Trilogija o Goli pištoli je predstavljala tornado kubističnega, hermetičnega, ciničnega, pa tudi prijazno prostaškega in blago butastega humorja," je o trilogiji zapisal publicist Max Modic. "Vse, česar se je ta serija dotaknila, je postalo neustavljivo smešno: naj bo to baseball, ameriški nacionalni šport, žanrske zakonitosti, ameriška zunanja politika in paranoja pred sovražniki ali pa filmska mitologija sama, skupaj s ceremonialom podeljevanja oskarjev, ki ga Frank Drebin v finalu svojega tretjega pohoda spremeni v enkratno farso. Najbolj zanimivo je bilo prepoznavati kopico resničnih filmskih zvezd, ki v odhodni špici sploh niso bile omenjene. Producenti so sicer upali, da jih bodo dobili še več, a za nastop v Goli pištoli je bil potreben močan značaj in veliko poguma. Nikoli nisi vedel, od kod in kakšna klofuta bi lahko priletela."
Kralj parodij
Nielsen je kot "tajni agent WD-40" nastopil tudi v parodiji Spy Hard (Tajni agent 000, 1996) in dve leti pozneje v Wrongfully Accused (parodija uspešnice The Fugitive). V zadnjih letih smo ga lahko videli še kot burkaškega predsednika, ki med drugim pred Združenimi narodi nastopi gol (v tretjem oz. četrtem delu še ene parodije, Scary movie (Film, da te kap)).

Narod potrebuje klovne?
A treba je omeniti, da je imel igralec vseskozi tudi resnejšo plat: v devetdesetih je, denimo, v gledališču nastopal z monodramo Darrow, ki je tematizirala slovitega "zagovornika prekletih" Clarencea Darrowa. "Nisem hotel biti popredalčkan kot nekdo, ki se ukvarja samo s komedijo, pa čeprav je ta v razcvetu," je leta 1996 povedal v intervjuju za Reuters. "Rad bi videl, kako daleč grem lahko s tem, da sočasno nastopam v 'butastih in neumnnih' komedijah ter resnih dramah in sem sprejet v obojem. Občinstvo ima neko mejo, na kateri ne moreš več preskakovati med žanri. Včasih hočejo samo, da si smešen."