Prebivalci Nankinga se vsako leto z veliko komemoracijo, med katero zvonijo z velikim zvonom, spominjajo žrtev pokola. Foto: EPA
Prebivalci Nankinga se vsako leto z veliko komemoracijo, med katero zvonijo z velikim zvonom, spominjajo žrtev pokola. Foto: EPA
Pokol v Nankingu
Leta 1937 so japonski vojaki v Nankingu pobili med 150.000 in 300.000 civilistov.

Ob 70. obletnici pokola v Nankingu, med katerim so japonski vojaki pobili med 150.000 in 300.000 civilistov, bodo Kitajci posneli kar štiri filme o tem tragičnem dogodku, o katerem pa večina Zemljanov ve zelo malo ali pa sploh nič. Snemanja kar štirih filmov ni spodbudila le okrogla zgodovinska obletnica, pač pa tudi japonski dokumentarec Resnica o Nankingu, v katerem so japonski zločini zanikani.

Film je boljši od diplomatske note
Zadnji od filmov o Nankingu, ki so jih odobrili kitajski cenzorji, je Nanking, Nanking! režiserja Luja Čuana. V filmu bo še posebej pretresljiv prizor, v katerem japonski vojaki pobijejo kar 40.000 ljudi. Lujeva ekipa je kar dve leti zbirala zgodovinske dokumente, s pomočjo katerih so napisali scenarij. Lu, ki bo imel na voljo 26 milijonov ameriških dolarjev, je prepričan, da je snemanje filmov o pokolu v Nankingu boljši način za zaznamovanje obletnice kot pa izražanje sožalja, kar je že utečena diplomatska praksa.

Resnica, malo drugačna resnica in še malo bolj drugačna resnica
Ob 70. obletnici si Kitajska tudi prizadeva, da bi končno enkrat bile tudi uradno priznane razsežnosti nankinškega zločina. Kitajci namreč trdijo, da je bilo v japonski invaziji ob življenje kar 300.000 ljudi, mednarodno sodišče pa je po koncu druge svetovne vojne priznano le 142.000 žrtev. Japonska se nad sodbo mednarodnega sodišča ni pritoževala in je raje molčala. Še več, zločinov, ki jih je cesarska vojska zagrešila med letoma 1931 in 1945, nikoli ni priznala. To je le eno od nerešenih vprašanj, ki že desetletja kvari odnose med državama in zaradi katerih Kitajska Japonski kot zgled vedno znova postavlja Nemčijo. Ta je zgledno opravila tako imenovani proces denacifikacije in se še danes vedno znova opraviči za vse, tudi najmanjše prekrške, ki so jih zagrešili vojaški uslužbenci Hitlerjeve klike.