V ospredju pripovedi je Liz (Dakota Fanning), nemo dekle, ki v domači vasici v Kanadi v 19. stoletju opravlja delo porodničarke. Ko se mora pri enem izmed porodov zaradi dojenčkove prevelike lobanje odločiti, ali bo rešila mater ali otroka, si nakoplje jezo fanatičnega kalvinističnega pastorja (Guy Pearce), ki ji v božjem imenu napove kruto maščevanje. Film nas v 148 minutah popelje na pot, polno presenetljivih obratov in tehtnega razmisleka o položaju žensk v temačnem obdobju železnega patriarhata in religioznih ideologij.

Misel na to, da bi sodobni evropski film v obliki koprodukcije proizvajal vesterne, marsikomu vzbudi kisel izraz na obrazu. A Brimstone je potrditev, da obstajajo izjeme. “Vedno sem imel rad vesterne,” je 47-letni Koolhoven povedal na novinarski konferenci v Benetkah. “Všeč so mi špageti vesterni, ker se ukvarjajo z ameriško tematiko, a imajo nezmotljiv italijanski priokus. Na ta način sem želel posneti vestern, ki bi imel nizozemski pridih, zato v njem pomembno vlogo igra kalvinistična vera, ki je tipična za Nizozemsko.”

Težavna produkcija
Brimstone je že osmi Koolhovnov film, a prvi v angleškem jeziku. Impresiven končni rezultat je še toliko bolj pohvalen, če upoštevamo dejstvo o težavni produkciji filma. Projekt je namreč nastajal kar 8 let, saj je snemanje že na začetku skorajda propadlo, ko se je glavna igralka Mia Wasikowska zaradi izčrpanosti odrekla glavni vlogi, in to potem ko so bila vsa prizorišča za snemanje že zgrajena. Vlogi se je nato odpovedal še Robert Pattinson in mnogi so projekt že pošiljali na smetišče zgodovine.

Film se je med nastankom prav zato srečeval z nemalo kompromisi. “Brimstone smo hoteli posneti v Kanadi, kjer se dogaja zgodba, a so mi sodelavci povedali, da obstaja tudi nekaj primernih krajev v Evropi. Ko je film zašel v finančne težave, je bila to edina možnost. Veliko pokrajin, ki jih vidite v filmu, smo posneli na Madžarskem in jih nato digitalno obdelali, da so videti kot Divji zahod. Denar smo zbrali v sedmih ali osmih evropskih državah, a smo na koncu večino sredstev dobili v Nemčiji, pa tudi na Nizozemskem.”

Če so ustvarjalci sprejemali kompromise pri lokacijah, pa so pri iskanju novih igralcev zadeli v polno. Dakota Fanning je odlična v vlogi nemega dekleta, prav tako standardno briljantni Guy Pearce. Stranske vloge medtem več kot suvereno dopolnjujejo še Kit Harington (Igra prestolov), Carice van Houten (Črna knjiga) in Emilia Jones (Pirati s Karibov).

Nasilje zaradi pristnosti
Film svojo energijo črpa iz dvoboja med osrednjima likoma, kar dodatno poudarja, v kako krutem svetu so v 19. stoletju odraščala mlada dekleta, ta vidik pa je v vesternih po navadi premalo poudarjen. “Želeli smo posneti subverziven film v smislu, da se zgodba dogaja skozi ženske oči. Klasični vestern je bil omejen na 50 odstotkov celotne populacije. Vprašal sem se, kakšne možnosti je na Divjem zahodu sploh imela ženska, ki je zbežala od doma? Lahko se je zgolj poročila ali pa postala prostitutka. To je tisti moški mit v tem žanru, ki sem ga želel razbiti.”

Dakota Fanning in Guy Pearce v filmu bijeta neusmiljen boj na življenje in smrt, režiser pa pri tem ni skoparil s prikazovanjem nasilja. Dakota Fanning je o delu z Guyem Pearceom na tem filmu povedala: “Z Guyem skupaj nastopava v mnogih prizorih. On igra zelo nasilno osebo, vendar pa je treba ločiti med fikcijo in tistim, kar se zgodi na prizorišču. A če je na svetu toliko nasilja, potem mora biti tudi v fikciji. In ta zgodba je to zahtevala.”

Fanningova v filmu igra nemo dekle, zato je Brimstone marsikoga spominjal na še en nedavni evropski vestern, namreč na danski film The Salvation (2014) z Madsom Mikkelsenom v glavni vlogi. “Da, povedali so mi, da imata filma nekaj skupnih točk. Tudi tam nastopa lik nemega dekleta, ki jo je odigrala Eva Green. A vseeno sem se odločila, da si filma pred snemanjem ne bom ogledala, zato, da ne bi vplival name.”

Vestern še vedno zanimiv žanr
Feministični ton filma Brimstone po drugi strani marsikoga v Benetkah ni prepričal, ne samo zato, ker gre za film moškega režiserja, temveč ker Koolhoven ni storil drugega, kot da je v klasični dispozitiv dobrega in zla pač umestil žensko protagonistko, namesto da bi iz žanra izpeljal nove rešitve z drugačno senzibilnostjo. Vseeno je filmu težko oporekati kakovost, še posebej, če vemo, da bi lahko zaradi mednarodnega koprodukcijskega ozadja hitro zapadel v kategorijo “evropudinga”, kakor označujemo ambiciozne evropske filme, ki so neslavno propadli. Glede na to, da se vestern spet prebuja tudi na stari celini, je na mestu vprašanje, ali postaja ustvarjanje primerkov tega žanra spet trendovsko? Koolhoven: “Mislim, da ja. Najpomembnejša stvar pri tem je, da ima dobro zgodbo, ker potem je manjša nevarnost, da bi zadeva skupaj z žanrom šla iz mode. Mislim, da vestern ostaja eden najzanimivejših žanrov. Vsi ga ljubijo in v njem si lahko zelo svoboden in ostajaš zavezan realnosti.”

Iz Benetk
Matic Majcen