Po predstavitvi dokumentarnega opusa režiserke Laile Pakalnine na zadnjem Festivalu dokumentarnega filma Slovenski filmski center nadaljuje s predstavitvijo sodobnega latvijskega filma.

Opoldne so se na okrogli mizi zbrali režiser Vimba, producentka Alise Gelze, producent Roberts Vinovskis in Lelda Ozola z Nacionalnega filmskega centra Latvije - Media Deska, ki so v pogovoru s scenaristko in režiserko Uršo Menart spregovorili o primerih dobrih praks in o tem, kaj za razvoj latvijskega filma in filmsko industrijo pomeni 60-odstotno zvišanje sredstev za film v Latviji.

Latvija letos z baltskima sosedama Litvo in Estonijo praznuje 100. obletnico neodvisnosti, kar je za latvijski filmski center pomenilo pomembno priložnost, saj so za to praznovanje od države pridobili dodatna sredstva. Za lažjo ponazoritev razmer je Urša Menart navedla, da je latvijski filmski sklad imel leta 2014 za filme na voljo okoli tri milijone evrov. Istega leta je začel Nacionalni filmski center Latvije sodelovati v programu, posvečenem stoletnici, s skupnim proračunom 7,5 milijona evrov (2014–2018).

Sogovorniki so spomnili, da so se sredstva za filmsko produkcijo tudi v Latviji v času krize zmanjšala, vsi pa so bili črnogledi glede tega, ali bodo razmere sploh kdaj boljše. Kljub vsemu se niso vdali in so po besedah predstavnice filmskega sklada Lelde Ozola iskali razne poti, kako prepričati državo, naj vloži več denarja v film. "Biti moraš inovativen in vztrajen," je poudarila. Kot veliko priložnost so prepoznali stoletnico in po zaslugi denarja, ki so ga pridobili, jim je uspelo posneti 16 celovečernih filmov.

Močna podpora domačemu filmu
Ob tem, da so spodbudili ustvarjanje filmov, pa jim je uspelo tudi najti distributerja, ki se je zavzel, da bodo vseh 16 filmov prikazali po celi Latviji, tudi tam, kjer sicer nimajo kinematografov. Kot je povedala producentka Alise Gelze, so najbolj ponosni na to, da jim je uspelo dokazati, da Latvijci različnih generacij radi gledajo tudi svoje produkcije, Lelda Ozola pa je dodala, ta hip prvi dve mesti na lestvici desetih najbolj gledanih filmov v latvijskih kinih zasedata latvijska filma.

Producent Roberts Vinovskis je dodal, da jim je uspelo po zaslugi projekta ponuditi raznovrstno latvijsko produkcijo, ki vključuje tako umetniške kot komercialne igrane filme (skupno šest), osem dokumentarcev ter dva animirana filma. Po njegovi presoji ima občinstvo raznovrstno produkcijo rado, po drugi strani pa prav z njo morda spreminjajo njihovo percepcijo lokalne filmske produkcije.

Država je znotraj izobraževalnega sistema uvedla tudi poseben ukrep, ki mlademu občinstvu in šolam omogoča kontinuirano spremljanje domačega filma tako v kinematografih kakor tudi na drugih medijskih platformah.

Na programu Slovenske kinoteke si bo mogoče sodobne latvijske filme, nastale v preteklih dveh letih, ogledati vse do 21. junija. Poleg že omenjenega uvodnega filma v retrospektivo Mehko blato bodo na sporedu še film Melanijine kronike Viestursa Kairišsa, Reševanje moje matere režiserke Ieve Ozoline, Prvorojeni režiserja Aika Karapetiana, nabor kratkih filmov različnih avtorjev Spreobrnjenci, Duhovi borovnic, Kako sem opustil kajenje ter Sedem neprijetnih seksualnih prizorov. Prvi del. in še na novo restavrirani film Štiri bele srajce iz leta 1967 režiserja Rolandsa Kalninša.

Slovenska kinematografija se bo na filmskem festivalu v Rigi predstavila oktobra letos.