Del te do zdaj javnosti v veliki meri prikrite povojne slovenske in jugoslovanske zgodovine razkriva serija treh dokumentarnih oddaj z naslovom Vzporedna ekonomija avtorice Ljerke Bizilj. Biziljeva je gradivo za oddaje nabirala predvsem v Arhivu Slovenije, ki hrani številne dokumente, katerih obstoj javnosti še danes ni znan, in v osebnem arhivu Nika Kavčiča.

Generiranje dodatnih denarnih sredstev
Prva oddaja, ki bo na sporedu v torek ob 22.50 na 1. programu TV Slovenija, razkriva nezakonito trgovino in tihotapljenje, ki sta potekala "z blagoslovom" uradne oblasti. To je bilo obdobje po letu 1948, katerega je zaznamoval spor z Informbirojem, ko je Jugoslaviji nekaj časa skoraj grozila vojna z državami, nad katerimi je bedela Sovjetska zveza. Takrat je jugoslovanska oblast službam državne varnosti naložila dodatno ekonomsko dejavnost. Pojavila se je nenavadna situacija, katere ne bi smela dopustiti nobena pravna država.

Slovenska državna varnost je z denarjem, ki ga je osrednja oblast prenesla na državno varnost in udbo, tehnično opremljala svojo službo, ustanavljala podjetja v tujini za podporo svoje dejavnosti in nezakonito uvažala blago za organe oblasti. Komisije državne varnosti so tako opravljale nezakonite posle in celo od Italijanov prevzele donosen posel tihotapljenja cigaret. Kdo so bili akterji, ki so sodelovali v tej "nečedni" dejavnosti, za katero v državi, katere ideologija je temeljila na maksimah bratstvo in enotnost, ne bi smelo biti prostora? To nam bo skupaj z Nikom Kavčičem razkrila Ljerka Bizilj.

Zgodba se nadaljuje
V drugi oddaji, ki bo na sporedu 19. decembra, bo razkrila, kako so s pomočjo dobičkov iz nezakonite trgovine v petdesetih nastala velika slovenska podjetja, od katerih so se številna ohranila vse do danes. Niko Kavčič bo spregovoril, kako je ustanavljal Revoz Novo mesto, Drogo Portorož, Splošno plovbo Piran, LTH Škofja Loka, Livarno Maribor in nekatera druga. Zadnja oddaja, ki bo na sporedu 26. decembra, bo nadaljevala zgodbo o nezakoniti trgovini, katera ni bila ukinjena leta 1955, to je bila uradna razlaga, ampak je živela še vse do leta 1990, torej do smrti države. Oddaja pokaže na akterje, ki so se poleg udbe "bavili" s to dejavnostjo. Te posle je nadziral zloglasni Ivan Maček Matija, kateremu je Niko Kavčič sredi petdesetih predal posle.