Perfekcionistični scenarist in režiser je sprva hotel postati slikar, zaradi česar je tudi kot filmar ustvarjal z očesom slikarja, so ob njegovi smrti zapisali v New York Timesu.

Laži kot samopreslepljevanje
V pol stoletja je režijsko podpisal več kot 30 filmov in dobil priznane filmske lovorike, najbolj odmevno oskarja za najboljši tuji film za kriminalno dramo Rašomon leta 1950. V njem liki "ne morejo preživeti brez laži, s katerimi se lahko počutijo, da so boljši ljudje, kot v resnici so," je sam povedal o filmu.

Japonski film na zahodni filmski trg
Z nemudoma kultnim Rašomonom je osvojil tudi zlatega leva na festivalu v Benetkah, njegov komercialni in kritiški uspeh pa je pripomogel, da se je zahodni filmski trg prvič odprl izdelkom japonske filmske industrije, kar je vodilo k mednarodnemu priznanju drugih japonskih filmskih ustvarjalcev. Postal je vodilno ime japonskega filma in svoj pečat posredno pustil celo na jugoslovanski glasbeni sceni – Oliver Mandić je napisal skladbo Ona voli Kurosavu, v kateri poje o zaljubljenosti v oboževalko Kurosave. (Videospot si lahko ogledate spodaj.)

Kurosava je glavno temo svoje umetnosti videl v vprašanju o sreči, filmskemu teoretiku Donaldu Richieju je povedal: "Če dobro razmislim, je edina tema, ki se je lahko spomnim, pravzaprav vprašanje: Zakaj ne morejo biti ljudje srečnejši skupaj?"

Začel je kot asistent režije
Leta 1910 rojeni Kurosava je v japonsko filmsko industrijo vstopil leta 1936 kot asistent režije. Njegov mentor je bil Kadžiro Jamamoto, kot asistent je z njim sodeloval pri več kot ducatu filmov in delal kot pisec scenarijev.

Svoj prvi film Saga o judu je posnel leta 1943. Po drugi svetovni vojni je snemal predvsem kritične protivojne filme, nato pa zgodovinsko tematiko uporabljal za refleksije o človekovi usodi in smislu življenja. Znan je bil po premišljeni kompoziciji, učinkovitih akcijskih prizorih in subtilni poetičnosti, skozi analizo katerih vizualno pelje spodaj pripeti videoesej.

Pijani angel
S kriminalno dramo Pijani angel (1948) o prijateljstvu med zdravnikom vročekrvnega temperamenta in gangsterjem se je uveljavil kot eden najpomembnejših mladih filmskih ustvarjalcev na Japonskem. V glavno vlogo je angažiral takrat neznanega igralca Tošira Mifuneja in z njim po velikem uspehu nato posnel še 15 filmov.

V 50. in 60. letih je Kurosava posnel približno film na leto, med njimi Sedem samurajev (1954), Krvavi prestol (1957) in Sinjebradca (1965). V tem času je ustvaril tudi Živeti (1952), ki je osvojil zlatega medveda na berlinskem festivalu, in Skrito trdnjavo (1958), ki je v Berlinu prejel srebrnega medveda za najboljšo režijo.

Scorsese kot Van Gogh
Iz njegovega kasnejšega obdobja velja omeniti dobitnika zlate palme v Cannesu Bojevnikova senca (1980), Kaos (1985) in Sanje (1990). Zadnjega je posnel po lastnih sanjah v obliki osmih vinjet, eno od njih je posvetil Vincentu Van Goghu, ki ga je odigral Martin Scorsese.

Kljub svojemu odmevu po svetu je večino časa preživljal v Tokiu, kjer je živel z ženo Joko Jaguči, igralko, in dvema otrokoma: sinom Hisaom in hčerko Kuzuko.