Desetdelni dokumentarec Making a Murderer je v prvi sezoni popisal resnično zgodbo Stevena Averyja iz revnega okrožja Manitowoc v Wisconsinu, ki je bil zaradi umora 25-letne Terese Halbach obsojen na to, da bo preostanek življenja preživel za zapahi. Ostanke Teresinega zoglenelega trupla so policisti našli na smetišču, kjer je Averyjeva družina redno sežigala odpadni material. Sodišče je odločilo, da je kot sostorilec kriv tudi Averyjev nečak Brendan Dassey.

Serija je sistematično in temeljito osvetlila ozadje primera, ki se je navzven morda zdel preprost. Steven Avery je že dolgo pred smrtjo mlade fotografinje odslužil dolgo zaporno kazen: obsojen je bil zaradi posilstva, a ga je po 18 letih v zaporu analiza DNK oprala krivde.

Ker se je izkazalo, da so policisti (deloma tudi zaradi osebnih zamer do Averyjeve družine) pri preiskavi primera zagrešili celo vrsto hudih napak, vključno z vplivanjem na žrtev, je po prihodu na svobodo Avery proti njim vložil civilno tožbo. Kazalo je, da ga čaka ogromna odškodnina (ki bi povzročila bankrot lokalnih oblasti), ko se je naenkrat zgodil umor Terese Halbach.

Priznanje pod prisilo
Čeprav serija ne postulira odkrito, da je Avery v primeru Terese Halbach nedolžen, pa predstavi močne argumente v prid teoriji, da so preiskovalci krivdo na vsak način nameravali pripisati njemu. Izjemno sporno je bilo tudi zasliševanje Brendana Dasseyja, ki je zločin priznal, a je bilo s posnetka zaslišanja zelo očitno, da se je najstnik, ki ima tudi učne motnje, zlomil predvsem zaradi vztrajanja in prepričevanja detektivov; njegovo priznanje se niti ne ujema s forenzičnimi dokazi.

Zaradi "lažnih obljub" zasliševalcev, Dasseyjeve starosti, omejenih intelektualnih sposobnosti in odsotnosti starša oz. odvetnika je zvezni sodnik leta 2016 Dasseyjevo obsodbo razveljavil. Leto pozneje, po pritožbi tožilstva, je panel sedmih sodnikov (s štirimi glasovi za in tremi proti) odločil, da je bilo priznanje vseeno pridobljeno na legitimen način. Dassey tako ostaja za zapahi, za pogojno izpustitev lahko prvič zaprosi leta 2048.

Nista izgubili vere v sistem
Serija, ki je s prvo sezono Netflixu prinesla tudi emmyja, je v teh dneh že dobila novih deset epizod. Avtorici Laura Ricciardi in Moira Demos bi z njimi radi ljudem pokazali, "kakšno je življenje človeka, ki je bil obsojen za zelo resen zločin in dosmrtno zaporno kazen, a skuša zdaj to obsodbo izpodbijati". Filmarki, ki se z zgodbo ukvarjata že dolgih deset let, sicer pravita, da še nista izgubili zaupanja v sodni sistem. "Trdno verjameva v transparentnost in v to, da bosta samo vidnost in javna razprava prinesli napredek," je komentirala Demos. "Morda je to, kar osvetlimo, včasih deprimirajoče, ampak s stvarmi se je treba soočiti, če hočemo kaj izboljšati."

Če je prva sezona tematizirala predvsem sodna zaslišanja, sojenje in na koncu obsodbo ter izrek kazni, pa bomo v drugi spremljali Averyjevo sodelovanje z novo odvetnico in Dasseyjev trud, da bi svoj primer spravil pred vrhovno sodišče. "Gledate odvetnike v zakulisju, odvetnike, ki skušajo dobiti svoj dan pred sodiščem. To je proces preiskav in priprav, ki vodijo do tja."