Zgolj na štirih likih temelječa zgodba zahteva brezhibno igralsko zasedbo, ki jo je Polanski sestavil iz priznane četverice in v obračun staršev "poslal" Jodie Foster, Kate Winslet, Christopha Waltza in Johna C. Reillyja. Film, ki je bil nominiran za dva zlata globusa, obakrat sta nominaciji pripadli ženskima polovicama igralske zasedbe, je satira o dveh družinah, ki se zapleteta v "odrasel obračun". Priznani režiser, ki je za film leta 2011 v Benetkah prejel malega zlatega leva, zgodbo snema v realnem času.
Starši 'žrtve', dečka, ki v pretepu utrpi poškodovan živec in polomljene zobe, povabita na pogovor starše 'napadalca'. Vendar kdo je pravi krivec? Kdo je bil pobudnik prepira? Vljuden pogovor kmalu preraste v vse bolj surov besedni spopad, v katerem se počasi razkrijejo smešna nasprotja sogovornikov, ki z vsako izrečeno besedo pozabijo na uglajeno držo in se odstirajo v luči, polni grotesknih predsodkov in obsojanja. Začne se z običajno kavo, ob kateri se skušajo "svetovljanski ljudje" na strpen in odrasel način pogovoriti o zadevi. Po nezrelem prepiru, v katerem se zapletajo v teme o rasizmu, šovinizmu in homofobiji, se srečanje konča z belim rumom. Masaker z ostrim humorjem razkriva absurdna nesoglasja in hipokrizijo štirih pripadnikov višjega razreda.
Ko se zabriše meja med civiliziranostjo in barbarstvom
Kot je o uprizoritvi igre Bog masakra, ki so jo leta 2007 postavili na oder ljubljanske Drame, zapisala dramaturginja Mojca Kranjc, Yasmina Reza v njej z diaboličnim humorjem in zlobno retoriko zabrisuje meje med civiliziranostjo in barbarstvom. "A poanta te konverzacijske drame, napisane po vseh pravilih umetnosti komedije, ni spoznanje o zdrsu v primitivizem, temveč o tem, da ni več varovalnih mehanizmov. Nič več ne velja in nič ne funkcionira: ne solidarnost med spoloma ne pripadnost zakonskemu partnerju ne kultiviranost in politično korektno ravnanje ne družbeni angažma."
Scenarij, ki sta ga Polanski in priznana francoska dramatičarka dokončala v času režiserjevega hišnega pripora v planinski vili v Gstaadu (zatem pa ga dala prevesti, saj so zgodbo iz francoskega predstavili v ameriško okolje), je bil nagrajen s cezarjem za najboljši prirejeni scenarij.

Ob slovenski premieri filma so se pred dvema letoma v ljubljanskem Kinodvoru o zgodbi pogovarjali z dramaturginjo Mojco Kranjc in Sašo Pavček, ki je zaigrala v odrski uprizoritvi igre. V predstavi, ki jo je na oder ljubljanske Drame postavil režiser Janusz Kica, so zaigrali še Branko Šturbej, Silva Čušini in Igor Samobor. Pogovor si lahko ogledate v spodnjem posnetku.