Igralski veteran, ki ga v tujini poznamo predvsem po vlogi čarovnika in ravnatelja Albusa Dumbledora v šestih filmih o Harryju Potterju, je do "srce parajočega" sklepa, da mora igralsko kariero skleniti, prišel, ko je ugotovil, da si ne more več zapomniti svojih replik.

Da ga spomin pušča na cedilu, je prvič opazil leta 2009, med vajami za predstavo v londonskem Narodnem gledališču. Stres, ki ga je doživel zaradi pozabljenih dialogov, je pri njem sprožil napade tesnobe, zaradi česar so ga morali odpeljati celo na urgenco.

Ponesrečen eksperiment
Lani naj bi skupaj z igralcem Tomom Hollanderjem zaigral v neki drami, a je sodelovanje že takoj po generalki zavrnil. Delovalo naj bi tako, da mu je prišepetovalka brala vrstice, ki jih je slišal prek naprave v ušesih. Po eni uri vaje je pomislil, da tega ne zmore. "Ne moreš biti svoboden pri kričanju in teku na odru, če ti mora nekdo ves čas brati tvoje besedilo," je dejal. "Ko stojiš pred občinstvom, se zavedaš, da nisi tako dober, kot bi lahko bil. To je grozno priznati, ampak ne zmorem. To mi para srce. Ko imam scenarij pred seboj in traja celo večnost, da se ga naučim, je to strašljivo."

Igralec, ki ga je trenutno mogoče videti v britanski TV-seriji Fortitude, nastopil pa bo tudi v prihajajoči BBC-jevi dramatizaciji romana J. K. Rowling Nadomestne volitve, se po poročanju BBC-ja še ne odpoveduje filmu. "Treba je hoditi v službo, mar ne?" je pripomnil v intervjuju za The Sunday Times.

Za svoje delo je Gambon prejel tri nagrade Laurenca Oliviera za gledališke dosežke, štirikratni dobitnik bafte pa je v filmskih vodah znan tudi kot Veliki Gambon. V gledališču je nazadnje nastopil v Londonu v drami Samuela Becketta Vse, ki padajo.