Lov je bil leta 2014 nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film, a je kipec na koncu domov odnesla Italija z Neskončno lepoto. Foto: IMDb
Lov je bil leta 2014 nominiran za oskarja za najboljši tujejezični film, a je kipec na koncu domov odnesla Italija z Neskončno lepoto. Foto: IMDb
Lov
Ostrakizem skupnosti se stopnjuje v agresijo in nasilje ter Lucasa pahne na rob osebnega propada. Foto: IMDb
Vlogo nepremišljenega dekletca Klare je odigrala Annika Wedderkopp in kritike osvojila na mah. Foto: Kinodvor

Primerjave med filmoma so neizogibne. Če je Praznovanje razkrilo zlorabe iz otroštva, ki v vsej svoji silovitosti izbruhnejo na dan sredi praznovanja 60-letnice družinskega patriarha, se Lov ukvarja s posledicami lažne obtožbe zlorabe. Oba filma razgalita vsa najbolj pritlehna človeška čustva in pokažeta, da niti na videz tako idealna skupnost, kot je danska, ni nič manj obremenjena s človeškimi hibami, slabostmi in hinavščino kot vse druge.


Vinterberg Lov umesti na dansko podeželje v predbožični čas. Lucas (Mads Mikkelsen) pripada majhni idilični skupnosti na podeželju Danske, zaposlen pa je kot vzgojitelj v otroškem vrtcu. Svoje delo opravlja izjemno vestno, med otroki pa je priljubljen, zlasti mu je naklonjena Klara (Annika Wedderkopp), hčerka najboljšega prijatelja Thea (Thomas Bo Larsen), ki razvije otroško zagledanost vanj. Ko jo Lucas zavrne, se ona v otroški užaljenosti in osramočenosti obrne proti njemu in vzgojiteljici naplete, da ji je "pokazal tička".

Od tu naprej film gledalca skupaj s svojim protagonistom požene v čustveni, tesnobni prepad. Laž se razširi po majhni skupnosti, vsi verjamejo Klari, "ker otroci pač ne lažejo, sploh pa ne o nečem takem", ljudi zajame množična histerija in paranoično videvajo znake zlorabe pri vseh otrocih, dolgoletni prijatelji se spremenijo v sovražnike, o Lucasovi nedolžnosti začne dvomiti še njegovo novo dekle, življenje se mu postavi povsem na glavo ter postane izobčenec v tesno povezani skupnosti, v kateri je živel vse življenje.

"Lov" iz naslova tako ni le tradicionalni lov na srnjad, ki "iz miši dela moške in iz moških miši", ampak novodobni lov na čarovnice. V tem pogledu Lov spominja na Hanekejev Beli trak ali pa Von Trierjev Dogville, le da je "zlo" v Lovu toliko bolj pretresljivo, ker se gledalci zavemo, da v podobni situaciji najverjetneje ne bi ravnali kaj dosti drugače od "zlikovcev" v Lovu. O tem se lahko danes ob 21.00 prepričate na TVS 2.

V okviru Filmskih srečanj ob kavi v Kinodvoru je predlani o filmu Lov razmišljal Matjaž Lunaček. Prisluhnete lahko spodaj.