Dhondup Vangčen (Wangchen) je pred desetimi leti za zapahi pristal zaradi dokumentarca Leaving Fear Behind (Pozabiti na strah), v katerem je pred kamero Tibetance spraševal o njihovem življenju v senci države, ki nanje gleda z nezaupanjem in sumničavostjo. Njegov film so leta 2008, pred olimpijskimi igrami v Pekingu, pretihotapili s Kitajske. Režiser je bil zaradi tega pozneje na sodišču spoznan za krivega "subverzivnosti".

Nevladna organizacija Filming for Tibet je potrdila, da je Vangčen v ZDA prispel 25. decembra; pričakala ga je žena z njunimi otroki. "Po dolgih letih prvič uživam v občutku varnosti in svobode," je režiser zapisal v izjavi za javnost. "Rad bi se zahvalil vsem, ki so mi omogočili, da sem lahko spet objel svojo družino. Vseeno pa me boli, da sem moral zapustiti svojo domovino, Tibet."

Številni demokratski ameriški politiki so že izrekli dobrodošlico filmskemu samouku; njegova družina je azil dobila že leta 2012. "V čast mi je, da lahko v naši skupnosti v San Franciscu pozdravim tibetanskega filmarja in nekdanjega kitajskega političnega zapornika Dhondupa Vangčena," je tvitnila Nancy Pelosi.

Skoraj 70 let od tibetanske vstaje
Vangčen seveda ni prvi Tibetanec, ki je spregovoril o represiji kitajske oblasti; Tibetance hromijo kršitve svobode vere, izražanja in potovanja. Od leta 2009 pa do danes se je iz protesta zažgalo že več kot 160 Tibetancev; tovrstne samomore kitajske oblasti kategorizirajo kot terorizem.

Kitajska je Tibet, takrat neodvisno kraljestvo, danes pa del Ljudske republike Kitajske, zavzela leta 1950, po zmagoviti bitki pri Čamdoju. Po neuspešnem tibetanskem uporu proti kitajski nadvladi leta 1959 pa je bila tibetanska vlada z dalajlamo na čelu primorana pobegniti v izgnanstvo. Dalajlama, ki je leta 1989 prejel Nobelovo nagrado za mir, Kitajski očita, da je v njegovo domovino prinesla trpljenje in uničenje, prebivalce pa pahnila v "pekel na Zemlji".

Vangčenov primer je bil menda "prednostna skrb" ameriških oblasti; o njem naj bi s kitajsko vlado govorili "na najvišji ravni", je poročala organizacija International Campaign for Tibet.

V šestih letih, kolikor jih je režiser preživel za zapahi, so številne organizacije, ki se borijo za človekove pravice, opozarjale na njegov primer: pri Amnesty International so se borili, da bi zapornik dobil primerno zdravstveno nego za hepatitis B in da ne bi celih mesecev preživljal v samici.

Tudi po prihodu na prostost (leta 2014) je bil Vangčen še naprej pod strogim nadzorom, vključno z vso njegovo korespondenco in drugimi komunikacijami. Organizacija Filming for Tibet ni hotela natančneje pojasniti, kako mu je uspelo zapustiti Kitajsko in priti v ZDA.