V karieri, ki je trajala dolga štiri desetletja, je Ballhaus sodeloval z nekaterimi največjimi režiserji v Hollywoodu, Francisom Fordom Coppolo, Martinom Scorsesejem in Robertom Redfordom. Trikrat je bil nominiran za oskarja za najboljšo fotografijo, a zlatega moža nikoli ni odnesel domov. So mu pa zato na lanskem Berlinalu podelili častnega zlatega medveda za življenjsko delo.

Ballhaus je kariero začel kot snemalec za nemško televizijo Südwestfunk, v šestdesetih "napredoval" do dela za nemške režiserje (med njimi tudi za Rainerja Wernerja Fassbinderja) in se nato preselil v Združene države.

Veliko več kot le snemalec
Leta 2014 je mojster izdal tudi avtobiografijo, ki jo je naslovil Podobe v moji glavi in začel s povedjo: "To so spomini moža, ki je živel in delal z očmi." "Michael Ballhaus je bil veliko več kot snemalec," je komentiral njegov založnik Thomas Rathnow. "Bil je umetnik, ki je ustvaril nepozabne podobe v številnih filmih in sodeloval z največjimi režiserji našega časa."

"Bil je tudi džentelmen, človek s slogom in smislom za ironijo," je dodal Rathnow. "Zelo ga bomo pogrešali." Ballhaus, ki se je poslovil po krajši bolezni, je zapustil dva sinova in drugo ženo, ameriško režiserko Sherry Hormann.

Scorsese se zaveda svojega dolga Nemcu
Umrlega prijatelja se je v izjavi za javnost spomnil tudi Martin Scorsese, s katerim sta od osemdesetih dalje sodelovala pri šestih filmih. "Ko sem ga spoznal, je bil zaradi dela s Fassbinderjem že del filmske zgodovine in sem ga občudoval. Prav Michael je v meni spet prebudil strast do snemanja filmov, ko sem bil na najnižji točki svoje kariere. Nič se mu ni zdelo nemogoče. Če sem mu postavil kak težek izziv, se ga je lotil z navdušenjem. Če nam je zmanjkovalo časa in svetlobe, je našel način, da smo snemali hitreje. Če smo zaostajali za urnikom in zaradi tega morali skrajšati pripravljanje setov, se je mirno usedel z mano in skupaj sva našla rešitev. Nikoli se ni jezil zaradi vsega, kar je šlo narobe, ampak je izhajal iz tega, kar smo imeli. Dal mi je izobrazbo in spremenil je moje predstave o tem, kaj pomeni posneti film. Bil je velik umetnik. Bil je tudi dragocen in nenadomestljiv prijatelj: to je zame velika izguba. "

Družinsko tradicijo nadaljuje Michaelov sin, Florian Ballhaus, ki je kot direktor fotografije sodeloval pri filmih Hudičevka v Pradi in Kradljivka knjig.