Scenarij se je sicer že zdaj v marsičem oddaljil od romana, saj filmska zgodba zahteva več dramaturgije in opaznejši razvoj protagonista, kot je razložila Tratnikova. "Kakšen lik je spremenjen, pomlajen, vstavljen," pravi pisateljica, ki se je prve različice scenarija lotila že pred desetimi leti. Zadnja različica tako niti ni več priredba romana, saj so uporabljeni le še njegovi motivi. Scenarij ustvarjalki razvijata v okviru mednarodnega programa Scripteast, ki se bo sklenil maja v Cannesu.

Film zahteva drug pristop kot gledališče
Film Ime mi je Damjan bo t. i. 'dramedy' oziroma komična drama, namenjena širšemu občinstvu in ne le mlajšim. Precej se bo torej razlikoval od monodrame iz leta 2002, v kateri Damjan, ki ga upodablja igralka Neva Jana Flajs, pripoveduje svojo zgodbo terapevtski skupini oziroma gledalcem. Ta rešitev gledališkega režiserja Alena Jelena se je odlično obnesla za oder, v filmu pa so se odločili za drugačen pristop. Damjan namreč ne bo pripovedoval zgodbe retrospektivno in ne v subjektivnem pogledu, pač pa se bo odvijala neposredno pred gledalčevimi očmi.

Režiserka, ki se ne ustraši odrinjenih tem
Na vprašanje, kako je začela sodelovati z Weissovo, je Tratnikova odvrnila, da ji je že od nekdaj všeč njena poetika, zanimive pa se ji zdijo tudi teme, ki jih obdeluje. "Posnela je prvi slovenski film z lezbično tematiko Varuh meje, lotila se je usode posameznika v černobilski katastrofi v dokumentarcu Fant, pobratim smrti, pred kratkim pa je ovekovečila usode ukradenih slovenskih otrok med 2. svetovno vojno v filmu Banditenkinder." V njenih očeh ima Weissova kot režiserka "pogum in velik interes, da se loteva tako odrinjenih kakor manj znanih tem, in tudi zanjo je posneti film o transspolnem fantu Damjanu velik izziv".

Sredstva za film, ki nastaja v producentski hiši Vertigo Emotionfilm, bodo poskušali pridobiti tudi na razpisih, je še povedala Tratnikova, ki ji je Mladinska knjiga pred kratkim ponatisnila roman Ime mi je Damjan. Ta je prvič izšel leta 2001 pri založbi Škuc v zbirki Lambda, pozneje pa še v češčini, nemščini, srbščini in slovaščini.

Na križišču spolnih identitet
V romanu Tratnikova odkrito piše o svetu drugačnežev na družbenem robu. V središču zgodbe je razlomljen svet odraščajočega 19-letnika, ki svojo samostojnost vzpostavlja na skrajen, brezkompromisen in hkrati zelo samoten način, med drugim tudi skozi odpoved svojemu imenu in pripisani ženski družbenospolni identiteti.

Damjanovo izgubljenost na križišču spolnih identitet in usmerjenosti odslikava tudi monodrama, ki ga predstavi kot upornika, ki mu nikoli ne zmanjka razlogov, kot so, da ga starši ne razumejo, šola mu ne diši, prijatelji ga lomijo, punce so svojeglave, "zato ni čudno, da Damjan rad žurira, pozabi na probleme in kaj popije". "In takrat se ga ne sme dražiti, ker znori," napove sinopsis romana.