Veselje Benedicta in soigralke iz filma The Imitation Game Keire Knightley ob toplem sprejemu v domačem Londonu. Foto: EPA
Veselje Benedicta in soigralke iz filma The Imitation Game Keire Knightley ob toplem sprejemu v domačem Londonu. Foto: EPA
Medije ob vse večji prepoznavnosti zanima tudi Britančevo zasebno življenje. Pred kratkim so tako razkrili, da je v zvezi z britansko igralko in gledališko režiserko Sophie Hunter. Predtem so ga povezovali z modno oblikovalko Anno James, še prej pa je bil v dolgoletni zvezi z igralko in scenaristko Olivio Poulet, s katero sta se po 12 letih razšla leta 2011. Foto: EPA
Galantni Benedict Cumberbatch s soigralko v filmu The Imitation Game Keiro Knightley. Skupaj sta igrala tudi v Pokori. Foto: EPA
Da je velik šaljivec, čeprav ga poznamo po Sherlockovi "resnobnosti", je pokazal na letošnjih Oskarjih, ko je takole "uletel" na fotografijo, ko so pozirali člani skupine U2. Foto: Reuters

"Sherlock" namreč navdušuje kot Alan Turing, znameniti britanski kriptograf, ki je pomagal streti eno največjih vohunskih ugank, delovanje nemške električne naprave za šifriranje sporočil med 2. svetovno vojno z imenom Enigma. Uspešno dešifriranje je potem zaveznikom omogočilo več pomembnih zmag. "Da sem lahko zaigral tako izjemno človeško bitje - resničnega britanskega junaka, je res velika čast in prinaša veliko odgovornost," je na slavnostni evropski premieri dejal Cumberbatch.

Nenavadna ironija in tragedija je, da je bil mož, ki je delal za ohranitev demokracije med drugo svetovno vojno, za ohranitev vlade in našega načina življenja, potem pa mu je družba zaradi njegove drugačnosti obrnila hrbet in ga izločila, je še povedal britanski igralec.

Za Turinga so leta 1952 zaradi njegovih homoseksualnih nagnjenj britanske oblasti odločile, da je kriv velike nespodobnosti in mu kot kazen dale na izbiro zapor ali kemično kastracijo. Odločil se je za drugo. Dve leti pozneje je naredil samomor.

Cumberbatch je ob tem prostodušno priznal, da je pred začetkom snemanja o znamenitem matematiku in kriptografu, ki velja za očeta modernega računalništva, vedel le bore malo."To je največja tragedija njegovega (op. Turingovega) življenja: da njegovi dosežki in junaštvo ter njegov kazenski pregon niso dovolj znani. Moral bi biti na naslovnici knjig."

Film, ki ga je režiral norveški režiser Morten Tyldum, osvetljuje ključne dogodke Turingovega življenja: od nesrečnih let v internatu, zmagoslavja ob razbitju šifre do tragičnih dogodkov po koncu vojne. Velika Britanija je sicer leta 2013, 59 let po njegovi smrti, Turinga oprostila vseh obtožb.

Namige, da si za vlogo zasluži vsaj oskarjevsko nominacijo, za zdaj Cumberbatch zavrača, rekoč, da je za take napovedi še prezgodaj. "Razumem, da na festivalih hitro pride do takih namigov, vendar pa sem iz čistilnice komajda dobro dobil svoj smoking z lanskih oskarjev," je odvrnil hudomušno.

Film je evropsko premiero doživel na filmskem festivalu v Londonu, kjer bo do 21. oktobra na ogled 248 filmov, končal pa se bo še z eno dramo iz 2. svetovne vojne, in sicer filmom Fury, v katerem igra Brad Pitt. Poleg njega v Londonu v 12 festivalskih dneh pričakujejo še celo množico filmskih zvezdnikov: Shio LaBeoufa, Vigga Mortensena, Steva Carella, Sienno Miller, Reese Witherspoon, Dominic West in Emily Watson.

Igralski talent položen že v zibelko
Leta 1976 rojenemu Londončanu je bil igralski talent položen že v zibelko, saj se je rodil staršema, ki sta bila oba igralca, njegova družina pa je že generacije del britanske visoke družbe. Že od malih nog je Cumberbatch redno nastopal, zato ni presenetljivo, da je njegov učitelj igre pri njegovih 12 letih dejal, da ni še nikoli delal s tako talentiranim mladim igralcem.

Po koncu srednje šole si je vzel eno leto premora, ki ga je preživel kot učitelj angleščine v tibetanskem samostanu v Dardžilingu v Indiji, potem pa vpisal študij drame na univerzi v Manchestru in pozneje končal še londonsko akademijo za glasbo in igro.

Vsestranski igralec žanje uspehe
Cumberbatch si je pot med najbolj prepoznavne obraze britanske filmske in televizijske produkcije najprej utiral v gledališču Open Air Theatre, kjer je med drugim igral tudi v postavitvi Romea in Julije, pozneje pa je presedlal v Royal National Theatre. Vzporedno se je začel pojavljati tudi v televizijskih serijah (Heartbeat, Nema priča, Fortysomething), kjer je leta 2004 dobil glavno oziroma naslovno vlogo v seriji Hawking, od leta 2010 pa navdušuje tudi v seriji Sherlock Holmes, ki je na ogled tudi na RTV Slovenija.

Od njegovega filmskega debija v filmu To Kill a King je minilo 11 let, pozneje pa je med drugim zaigral še v filmih Pokora (2007), Kotlar, Krojač, Vojak, Vohun (2011), Grivasti vojak (2011), med njegovimi najbolj odmevnimi vlogami pa je gotovo vloga Forda, lastnika plantaže in pridigarja, v lanskem oskarjevskem zmagovalcu 12 let suženj. Zadnja tri leta je tudi nepogrešljivi član ekipe serije filmov o Hobbitu.

V domači vitrini ima vse več nagrad
Do zdaj je bil dvakrat nominiran za nagrado Olivier, prejel jo je za najboljšega igralca v predstavi Frankenstein, štirikrat pa je bil nominiran tudi za filmsko nagrado bafta in trikrat za emmyje. Tega je dobil za vlogo Sherlocka Holmesa. Lani mu je britanska akademija za film in televizijo podelila nagrado britannia, in sicer za njegove izjemne vloge na televiziji, filmu in v gledališču. Letos ga je revija Time uvrstila na seznam najvplivnejših ljudi na svetu.