Na Furlanov rojstni datum bosta danes v Goriški knjižnici Franceta Bevka novogoriška občina in Ustanova Silvana Furlana odprli razstavo, s katero želijo poudariti Furlanovo vlogo pri filmu ter opozoriti na njegovo uresničevanje ideje o širjenju filmske kulture med mladimi. Tako bodo ob razstavi prikazali tudi mladinsko filmsko produkcijo, ki je nastala na mednarodnem mladinskem filmskem taboru, ki je potekal konec avgusta na sedežu Poljske kulturne ambasade na Plešivem v Goriških brdih.

Deset najljubših v Kinoteki
V Slovenski kinoteki se bodo svojega ustanovitelja in direktorja spomnili z naborom desetih njemu ljubih filmov. Projekcije bodo začeli v soboto, 7. septembra, ko bodo zavrteli film Sergeia Eisensteina Oklepnica Potemkin in sklenili 14. septembra s filmom Apokalipsa danes Francisa Forda Coppole. Vmes se bomo vrhuncev svetovne filmske industrije med drugim spomnili še z Državljanom Kanom, Osem in pol, Andrejem Rubljovom ter novovalovsko klasiko Jules in Jim.

Novogoriško drevo
Furlanu v spomin je novogoriška občina pripravila celoleten niz prireditev pod geslom S filmom bolj slišni in vidni. Na osrednjem trgu mu je med drugim postavila drevo. Furlan je namreč močno vplival na razvoj filmske kulture na Goriškem: bil je eden od ustanoviteljev filmskega gledališča v Novi Gorici, prispeval je k širjenju filmske vzgoje med mladimi ter zaznamoval vsa področja lokalne filmske umetnosti in kulture.

Pri vseh pomembnejših filmskih ustanovah in projektih
Silvan Furlan je bil filmski kritik in pedagog, publicist in scenarist ter direktor Slovenske kinoteke vse do smrti leta 2005. Bil je tudi soustanovitelj ljubljanskega filmskega festivala Liffe, pobudnik številnih retrospektiv slovenskega filma v tujini in dejaven član Mednarodnega združenja filmskih arhivov in kinotek FIAF.

Med letoma 1982 in 1991 je bil urednik revije za film Ekran, v Slovenskem gledališkem in filmskem muzeju je sodeloval s svojim poznavanjem zgodovine filma, kot vodja Slovenske kinoteke pa si je prizadeval za razvoj kinoteke in za pridobivanje prvih filmskih naslovov iz evropske dediščine.

Režiser le "ob strani"
Del filmskih sanj je izživel tudi kot sodelavec pri filmih Francija Slaka, Karpa Godine, Vincija Anžlovarja, Damjana Kozoleta, Igorja Šterka in drugih. Sam je režiral le en film - Deklico s frnikulami, ljubezensko posvetilo svoji najljubši muzi, edini slovenski svetovni filmski zvezdi Iti Rini.

Njegovo delo danes nadaljuje Fundacija Silvana Furlana, ki jo je leta 2011 ustanovila Furlanova sestra Miranda Brataševec.