Slovenski filmski center praznuje dvajsetletnico ustvarjanja tudi s predstavitvijo kratkih filmov v tujini. Na filmskem festivalu v Trstu so slovenskim kratkim filmom posvetili en festivalski dan, zdaj se bodo štirje igrani in dva animirana filma predstavili na enem najpomembnejših srečanj za ustvarjalce kratkih filmov vseh žanrov, 23. Festivalu kratkih filmov v Vila do Conde na Portugalskem.

Atorzija, Child in Time, Srce je kos mesa, Vsak dan ni vsakdan
V program so uvrstili štiri kratke igrane filme, ki so svetovne premiere doživeli na treh najpomembnejših filmskih festivalih. Atorzija režiserja Stefana Arsenijevića, zgodba o amaterskem zboru, ki čaka na priložnost pobega iz obleganega Sarajeva, je bila nominirana za oskarja, na Berlinalu pa je leta 2003 prejel zlatega medveda za najboljši film in na letošnjem Berlinalu so ponovno predvajali v sklopu noči zlatih medvedov za kratki film.
Leta 2005 se je Berlinala drugič udeležila Maja Weiss – njen celovečerni prvenec Varuh meje so leta 2002 predvajali v sekciji Panorama in ga nagradili. Njen kratki film Child in Time z glasbeno podlogo istoimenske skladbe skupine Deep Purple prinaša zgodbo o petletni Ani in sedemletnem Petru, ki pobegneta iz avtomobila s prepirajočimi se starši v bližnjo cerkev.
Srce je kos mesa o mesarju (Primož Petko Petkovšek, ki so mu za vlogo na mednarodnem festivalu kratkega filma Benicassim v Španiji podelili nagrado za najboljšega igralca), ki se zaljubi v mlado dekle na avtobusu (Mojca Fatur), je po lastnem scenariju režiral Jan Cvitković. Leta 2004 je bil prikazan na beneškem festivalu, v Benetke pa se je Cvitkovič vrnil leta 2009 s kratkim filmom To je zemlja, brat moj. Leta 2008 se je film Vsak dan ni vsakdan režiserja Martina Turka, preplet več likov in njihovih usod, uvrstil v program "Quinzaine des Realisateurs" na festivalu v Cannesu.
Uspešna in večkrat nagrajevana animirana filma
Ob igranih kratkih filmov "slovensko panoramo dopolnjujeta še animirana filma Čikorija an' kafe režiserja Dušana Kastelica iz leta 2008, ki na podlagi skladbe Iztoka Mlakarja sledi zgodbi preprostega kmečkega para od njune poroke do smrti. Film je obredel skoraj vse festivale kratkega in animiranega filma ter prejel 13 nagrad. Podobno pot je leta 2013 ubral tudi animirani film Boles režiserke Špele Čadež, tudi prvi slovenski animirani film, ki se je uvrstil med 5 nominirancev za panevropsko nagrado Cartoon d'Or 2014. Večkrat nagrajeni film Boles je nastal po literarni predlogi kratke zgodbe Maksima Gorkega in v ospredje postavlja Filipa, ki v revni četrti sanjari o pisateljski slavi in razkošnem življenju, ter prostitutko Terezo z namišljenim ljubimcem Bolesom.