Molinarov najslavnejši film, za oskarja nominirani La Cage aux Folles, ki smo ga Slovenci prevedli kot Topla brata, je bil v času nastanka najdonosnejši tuji film v ZDA. Zato najbrž ni presenetljivo, da so leta 1996 Američani na novo posneli kot Ptičjo kletko, The Birdcage. V obeh primerih gre za istospolni par, ki se skuša - svojemu posvojenemu sinu na ljubo - predstavljati kot "običajen" heteroseksualni par (s tem, da se eden od njiju, sicer zvezda transvestitskega šova, preobleče v žensko.) V izvirni različici sta to Ugo Tognazzi in Michel Serrault, v ameriški priredbi pa Robin Williams in Nathan Lane.

Molinaro je film posnel, ker je - po lastnih besedah - hotel posneti komedijo s homoseksualnimi liki, ki so jih pred tem praviloma tematizirale samo drame. Upal je, da se bo občinstvo "smejalo z njimi, in ne njim." Ko je dokončani film prvič videl, se mu je sicer zdel tako slab, da je mislil, da ne bo nikoli več dobil dela v filmski industriji. Zato je bil tudi presenečen, da je bil pozneje v karieri znan predvsem po svojih komedijah. Leta 1980 je posnel tudi nadaljevanje, La Cage aux Folles II.

Predsednikovo sožalje
Molinaru se je ob njegovi smrti poklonil tudi francoski predsednik Hollande. "Édouard Molinaro je premogel talent za to, kako pritegniti široko publiko h kvalitetnim filmom," so sporočili iz Elizejske palače. "Režiser z bogato in razgibano kariero je v svojih filmih režiral najslavnejše francoske igralce in si priboril tako naklonjenost publike kot tudi svojih kolegov."

Med bolj znanimi Molinarovimi filmi sta še Oscar (1967) z Louisom de Funèsom v glavni vlogi in Moj stric Benjamin (1969), v katerem je nastopil sloviti belgijski kantavtor Jacques Brel. Med njegovimi vodilnimi damami so bile tudi Brigitte Bardot, Jeanne Moreau in Catherine Deneuve.

V zadnjih letih se je Molinaro ukvarjal predvsem z režijo tv-filmov in posameznih epizod francoskih nadaljevank (Le tuteur, Scénarios contre les discriminations, Les hommes de coeur, ...). Zanj je bila usodna odpoved pljuč.