Dajana, ki se je velik del svojega življenja boril z odvisnostjo, imel pa je tudi težave s srcem, so našli na njegovem domu v Tel Avivu. Vzrok smrti za zdaj še ni znan. Dajan je bil s svojim očetom, razvpitim vojaškim generalom, sicer v napetih odnosih; Dajan starejši je bil obrambni minister tako med vojno leta 1967, v kateri je Izrael zavzel Zahodni breg, Sinajsko puščavo in območje Gaze, kot tudi med spopadom z Egiptom in Sirijo leta 1973. Asijeva mati, Ruth Dajan, je po drugi plati mirovna aktivistka, ki dejanj svojega moža nikoli ni javno komentirala; da je imel celo vrsto zunajzakonskih zvez, je bila v Izraelu nekakšna javna skrivnost. Ločila sta se leta 1971.

"Edino, kar sem podedoval po svojem očetu, je zgaga in nepotrpežljivost," je Asi leta 2011 izjavil ob premieri avtobiografske dokumentarne miniserije Life as a Rumor (Življenje kot govorica). V svoji karieri je režiral 17 filmov, tudi eno izmed najbolj priljubljenih izraelskih komedij, Halfon Hill Doesn't Answer (Na hribu Halfon se ne oglašajo, 1976); v njem je bril norce iz v Izraelu tako zelo spoštovane institucije vojske.

Dajan je režiral tudi kritiško priznano dramo Življenje po Agfi (Life According to Agfa, 1992), neusmiljen portret izraelske družbe v mikrokozmosu zakotnega telavivskega bara. Črno-beli film je tistega leta dobil vse pomembnejše izraelske nagrade, pa tudi posebno omembo na berlinskem filmskem festivalu.

Asi Dajan, ki je bil trikrat poročen in imel štiri otroke, je igral tudi psihiatra v uspešni izraelski seriji Be'Tipul, za katero so licenco odkupili po vsem svetu - pri nas smo jo lahko gledali pod naslovom Na terapiji in z Igorjem Samoborjem v glavni vlogi.

Vzponi in padci
Leta 1969 je ob Anjelici Houston nastopil v A Walk with Love and Death, ki ga je režiral njen oče, John Houston; film je bil taka polomija, da se je Anjelica za več desetletij umaknila iz igralskega poklica. Dajan je nato takoj dobil stransko vlogo v hollywoodski produkciji Goslača na strehi, a se je nato izkazalo, da preslabo govori angleško, zato so ga morali zamenjati.

Temna senca odvisnosti
Igralca je sicer dolga leta pestila tudi odvisnost od mamil, ki je na trenutke zasenčila celotno njegovo delo. Leta 2006, ko je dobil izraelsko nagrado ophir za najboljšega igralca (v nadaljevanki Stvari za soncem, kjer je igral patriarha disfunkcionalne družine), se je opotekel na oder, se spustil v težko razumljiv monolog in nato ni hotel oditi z odra do konca podelitve nagrad. Trenutek je bil, kot piše The Jerusalem Post, globoko značilen za celotno njegovo življenje: poklicno je bil na vrhuncu (nagrado ophir je dobil že drugo leto zapored, nastopal pa je tudi že v Na terapiji), obenem pa je imel očitno globoke osebne težave. Menda je imel v filmski industriji tak status, da v celotni dvorani ni bilo nikogar, ki bi ga poskušal spraviti z odra. V celotni karieri je sicer dobil kar osem "izraelskih oskarjev", nagrad ophir.

Zanimivo je morda tudi, da je leta 1997 režiral film 92 minut gospoda Bauma, ki ga je ravno pred kratkim odkupil studio Lionsgate; svojo adaptacijo so naslovili The Angriest Man in Brooklyn, v ameriške kinematografe pa prihaja 23. maja. V filmu zdaj nastopajo Robin Williams (v nekdaj Dajanovi vlogi), Mila Kunis in Peter Dinklage.