Britanski igralec ni le ena ključnih osebnosti zgodnjega obdobja Hollywooda, ampak najbolj prepoznavnih ikon celotne zgodovine filma. Bil je filmar v polnem pomenu besede, v svojih filmih ni le igral, ampak jih tudi režiral, podpisoval scenarije, produkcijo, montažo in glasbo.
To so bila že dvajseta in trideseta leta 20. stoletja, ko je bil Charlie Spencer Chaplin na vrhuncu svoje kariere, v otroštvu je doživljal drugačno realnost. Rodil seje 16. aprila 1889 v Londonu, kjer je preživljal revno otroštvo. Kot je kasneje priznal, se je trudil, da bi težka leta otroštva hvaležno prepustiti pozabi, a vseeno neprijetno izkušnjo sirotišnice odrazil v prvem celovečercu, kritičnem Dečku iz leta 1921. Že v otroštvu je nastopal kot pevec in komedijant, ko je bil star 18 let, je začel sodelovati s skupino Freda Karna, ki ga je odpeljala na turnejo v ZDA.
Potepuh, ki je osvojil svet
Tam je podpisal pogodbo s filmsko družbo Keystone in sprva prejemal tedensko plačo 150 dolarjev. Za Keystone je posnel 35 filmov in v skoraj vseh upodobil lik potepuha, s katerim je osvojil občinstvo. Ravno sto let mineva tudi od "rojstva" slavnega potepuha, čigar kostum je pred kamero prvič oblekel 7. februarja 1914. Kasneje je sodeloval še s tremi družbami, leta 1919 pa je soustanovil podjetje United Artists.

Po celovečernem prvencu Deček je leta 1923 sledila Parižanka, nato še Zlata mrzlica (1925) in Cirkus (1928). Leta 1931 je v času, ko se je že uveljavljal zvočni film, posnel Luči velemesta (1931), svoj najdlje trajajoči filmski projekt. Leta 1936 je nastal Moderni čas, 1940 pa je posnel eno najznamenitejših parodij v zgodovini filma Veliki diktator, pronicljivo satiro o Adolfu Hitlerju, s katerim sta delila tudi podobno urejene brčice.
Chaplin je uspel burkasto filmsko komedijo z otožnim sarkazmom in precizno pantomimo s preprostih situacijskih smešnic povzdigniti na raven poglobljene filmske interpretacije človekove odtujenosti v moderni industrijski družbi.
Škandali, zaton kariere in umik v Švico
V filmski industriji štiridesetih let se zvezdnik ni več znašel, njegova priljubljenost je padla, k čemur so botrovali tudi številni škandali. V pomoč niso bila tudi namigovanja, da sodeluje s komunisti. Chaplin se je preselil v Švico, v svojih kasnejših delih Gospod Verdoux (1947), Odrske luči (1952), Kralj v New Yorku (1957) in Grofica iz Hongkonga (1967) pa lik potepuha popolnoma opustil. Leta 1971 ga je akademija nagradila z oskarjem za življenjsko delo.
Charlieju Chaplinu se je v štirih zakonih rodilo 11 otrok, igralstvu se je zapisala hči Geraldine - Tonja v filmu Doktor Živago. Filmar je umrl 25. decembra 1977 na svojem domu v Švici.