Najnovejši film dvakratnih dobitnikov zlate palme bratov Dardenne, s katerim se je Belgija letos potegovala za tujejezičnega oskarja, so navdihnili resnični dogodki v neki francoski tovarni na začetku tega tisočletja: tovarniška delavka, ki ni dosegala storilnosti, ki bi vsem delavcem prinesla dodatek, je bila neceremonialno odpuščena. Primer, kakršnih ne manjka tudi drugod po Evropi, ustvarjalcema ponuja iztočnico za razmislek o solidarnosti. Čeprav praviloma ne delata z znanimi obrazi, sta se tokrat obrnila na oskarjevko Marion Cotillard, ki je vlogo menda sprejela, še preden je scenarij sploh prebrala. Drama Dva dneva, ena noč se na prvem programu TV Slovenija začenja danes ob 20.00.

Zgodba je torej preprosta, linearna: Sandri, ki se je zadnjih nekaj mesecev borila z depresijo, neki petek delodajalec naznani, da je ostala brez službe. Tako so z glasovanjem odločili njeni sodelavci. Zaradi Sandrine obupane priprošnje delovodja privoli v to, da službo lahko obdrži - a samo, če sodelavce do ponedeljka - v dveh dnevih in eni noči - prepriča, da se odpovejo svojemu letnemu bonusu v vrednosti tisoč evrov. In tako se začne Sandrina kalvarija trkanja na vrata in pojasnjevanja svoje zgodbe. Vsak izmed delavcev ima za tisti dodatek k svoji mizerni plači namreč že načrte ... "Delavci v filmu so postavljeni v položaj neizprosne konkurence in rivalstva. To ni zgodba o dobrih proti zlim. Sicer pa naju ne zanima opazovanje sveta skozi tovrstne kategorije," je o filmu pojasnil Luc Dardenne.

Res veste, kako bi ravnali?
"Film ni razsodišče," dodaja Jean-Pierre Dardenne. "Vsi Sandrini sodelavci imajo dobre razloge za to, da uslišijo ali zavrnejo njeno prošnjo. Nekaj gotovo drži: za nikogar izmed njih dodatek ne predstavlja razkošja. Denar krvavo potrebujejo, da bi lahko plačali najemnino, račune … Tega se Sandra še kako zaveda, saj je sama v enakem položaju. /…/ Izbrala sva majhno podjetje, takšno s premajhnim številom delavcev, da bi imeli lasten sindikat. Če bi bil film zgodba o boju proti očitnemu sovražniku, bi bil popolnoma drugačen. In vendar ta odsotnost vsakršne kolektivne reakcije, ugovora zoper princip, ki tiči za glasovanjem, razkriva neko zelo sodobno in aktualno pomanjkanje solidarnosti."

Brata se dosledno vzdržita sodbe in obsojanja, obenem pa jasno zastavita eno najbolj perečih vprašanj današnjega dne: mar sodobnega delavca smemo in sploh še lahko prepričamo, naj v času, ko si jo le stežka privošči, izbere solidarnost.