Danes 77-letni Gojko Mitić, ki prihaja iz Leskovca v Srbiji, je za nemško kinematografijo posnel 25 igranih in prav toliko televizijskih filmov o tem indijanskem poglavarju iz plemena Apačev, junaku nemških potopisno-pustolovskih pripovedi Karla Maya. Mitić je tako kar štiri desetletja veljal za pomembno srbsko "blagovno znamko" na nemških tleh.

Od kaskaderja do vloge indijanskega poglavarja
Sicer v nemškem kraju Lennestadt leta 1977 rojeni Mitićev naslednik Ivica Zdravković se je pri starosti osmih let z družino preselil v Nemčijo iz Prokuplja. Ob dopolnjeni polnoletnosti se je vpisal na šolo za kaskaderje, vendar je ob tem za srbski portal Blic izpostavil, da je dve desetletji garal za svoj uspeh in med tem opravljal dela, s katerimi je lahko preživljal – od pranja avtomobilov in pomivanja posode do voznika tovornjaka in smetarja.

Zdravkoviću je občasno uspelo pridobiti tudi kaskaderske vloge v nemških filmih in televizijskih serijah, med katerimi so Der Clown, Alarm für Cobra 11 in Die Motorrad-Cops, občasno je nastopil tudi na odrskih deskah. S svojim podjetjem Z. I. Stunts pa je na snemanjih kdaj dejaven tudi kot koordinator akcijskih prizorov in koreograf spopadov pred kamero.

Ujel pozornost nekdanjega Vinetuja
Za vlogo Vinetuja so ga izbrali leta 2015, ko sta ga opazila režiser Mike Dietriech in še istega leta umrli Pierre Brice, ki je legendarnega apaškega poglavarja upodobil v več kot desetih filmih, bil pa je tudi urednik revije Karl-May-Treff. Sicer se je RTL prav tako pred dvema letoma lotil snemanja trilogije o Vinetuju in takrat so za naslovno vlogo angažirali albanskega igralca Nika Xhelilaja. V tej adaptaciji je Gojko Mitić nastopil v vlogi poglavarja in Vinetujevega očeta.

Ko sam zdresiraš svojega volka
Ivica Zdravković je o svoji vlogi v filmih in seriji o Vinetuju med drugim dejal, da je "zaradi lika najslavnejšega Indijanca tudi sam postal zanimiv za medije", v najnovejši produkciji pa z njim nastopa tudi volk, ki ga je sam zdresiral.

Sicer pa je legendarni vestern Vinetu nemškega pisatelja Karla Maya buril domišljijo bralcev po vsem svetu, natisnili so kar 200 milijonov izvodov. Poleg tega je množice gledalcev v 60. letih navduševal s filmskimi adaptacijami, pri katerih je bila Jugoslavija koproducentska država.